Žametna noč
se je spojila
s črno zemljo.
Milijarde zvezd…
Mamljivo hladna gladina je morja.
* * *
Tvoja ladja
pa kot iz povesti
iz davnine
pluje v pristan.
* * *
Poslal besede si mi v vetru,
ki jih sliši le nekdo.
Jaz pa čakam,
kot da nič ne pričakujem.
* * *
V sen zaziblje me čarobna zvezda.
V sanje slišim tvoj korak.
Ko prebudim se,
zazrem v azurno se gladino
in zagledam te,
odetega v belo svilo.
* * *
Kakor jaz zreš
v to gladino,
kot da več me ne poznaš
* * *
Kot obljuba za obzorjem.
KOT NEKOČ
Velika rogovila pred menoj
spremeni se
v bel skelet.
* * *
Neznosna moč vročice
švistne skozi telo.
Pomislim, da sem umrla.
Objamem kamenje pod seboj.
Živim, galeb moj.
Hvala, da si z menoj.
VODNIK
Prikazoval se je
v inačicah.
Na sivi gladini,
pod sivim nebom.
Kot bela senca,
v vodi pred menoj.
Kot temna jadra
nad razbitimi čolni.
Kot srebrn blisk strele.
Da plesne korake kaže mi,
je rekel…
BITJE
Mislil je njegove misli.
Začutil je dotik,
ki ga ni bilo.
* * *
Dolgi črni nohti.
Ogljeno črni lasje.
Bele silhuete
na vseh straneh neba.
* * *
Šelest kalije skozi veter
Ves lep,
ves blizu in daleč.
MORJE
Na dnu morja
počiva božje oko.
Poljublja ga sonce
in oko sonce prav tako.
* * *
Slutnja prikrade
v srce se premočno.
Prelije solze.
* * *
Prekliče jih bučanje morja.
Za vedno.
MORJE
Lahno prepuščeno telo,
val zarije v kopno.
In kot odpoljub rajske ptice,
kot oddotik ljubega,
vzame ga nazaj
v globino.
LJUBEZEN
Pogled počiva
v smaragdno globino.
Barve prizrcalijo.
Trenutek se ustavi.
Deja-vu vtke
blažen spomin.
Kot modrina tvojih oči.
GREH
Ves star
V razpeto rjasto pripet.
* * *
Ves greh, grd in lep.
Vsako sekundo prerojen.
Ves strt, a režeče vprežen vsak dan.
* * *
Pozabljen,
a navzoč.
Vsakdanji,
a skrivnosten.
Prepreden v veličastni mit.
* * *
V meso ujet.
Pod kožo krvav.
Pred bogom pozabljen ves zal.
A pticam veselim
jasen kot beli
dan.
