Napojila sem se
s tišino,
se odela v lepe,
prijazne misli,
nahranila svojo dušo
z mirom,
srce obogatila
z lepoto stvarstva,
oblekla prizanesljivost,
se osvobodila
z odpuščanjem,
celice napolnila
z ljubeznijo.
Z veseljem
odhajam med ljudi.
VSTOPI
Potrkala sem na vrata
svoje duše.
Nihče se ni oglasil.
Tišina.
Ne stanujem tukaj.
Raztresena sem med
vsakdanje opravke.
Blodim med bolečino
in hrepenenjem,
med puhlimi besedami
in mrzlim nasmehom.
Prazen vodnjak sem.
V tišini nemih sten
zbiram zablodele
koščke srca,
sestavljam prišepetane besede
in pijem iz keliha
Božje navzočnosti.
Morda se bom
že jutri povabila v globino
svojega vodnjaka.
Pridi! Vstopi! bom rekla.
OKNO SEM
Okno sem,
umazano in zaprašeno,
komaj bled odsev
velike Svetlobe.
Ogledalo
s črnimi lisami sem,
vrč v črepinjah,
mrzel kamen
na gori Sonca.
Prečisti me, Gospod,
umij mojo dušo,
zlepi zgubljene dneve
in v Tvoji luči
bom odprto okno
za Tvoj žarek
do ljudi.
BOLEČINA
Tišina.
Samo koraki
utrujeno jemljejo pot.
Ti veš,
Križani,
kako boli pogled,
skelijo
nemi udarci,
tihe obtožbe.
Ti veš,
kako težak je križ.
Srečala sem Veroniko
in Simona iz Cirene
poznam.
Pred mano je Sion
s svetlobo
obsijan.
BOŽIČNI VEČER
Božični večer je bil,
v zraku je dišalo po potici,
srce je trepetalo v sreči
in v želji biti skupaj.
Vse se je zlilo
v eno samo ljubezen.
In udarile
so trde besede.
Sreča se je razsipala kot frnikole,
sveta noč se je pogreznila
v tihoto.
Božični večer je bil -
in vsemu navkljub
je v naših srcih
zasijala luč.
Ljubezni ne moreš ubiti.
VELIKI PETEK
Danes sta si nebo in zemlja
tako blizu.
Danes je Tvoje trpljenje
odrešilo človeka.
Ura je tri.
Kaplje krvi so prepojile zemljo.
Hčere jeruzalemske so zajokale.
Simon se je vzravnal
in pogledal proti Golgoti.
Juda Iškarijot je preklel
svoje življenje.
V rimskem vojaku
je zaječalo srce.
Zvesti so se poskrili.
Mati je ostala pod križem,
presunjena s sedmimi meči.
Kod blodi moja duša?
KAJ JE LEPŠE
Ne vem,
kaj je lepše, Gospod:
Oblaki, ožarjeni z rdečo zarjo,
ali tihota
pred tabernakljem?
Slavim Te,
na neskončnem nebu.
Molim Te
v tihoti tabernaklja.
Enako si blizu
zenici moje duše.
POČITEK
V Tvojem stvarstvu,
Gospod,
v varstu Tvojih dlani
počiva moja duša.
V spreminjajočem se oblaku
razbiram Tvojo podobo,
v letu metulja
prepoznavam Tvojo roko.
Prisluškujem rahlemu
šumenju vetra
in v pesmi slišim
Tvojo besedo.
Ožarjena od žarka
neskončnega Sonca
živi moja duša.
Pesmi so iz zbirke »Zapisal si me v svoje dlani«, ki je izšla pri Slomškovi založbi, Maribor 2003
