LJUBEZEN

ljubezen spoznaš ko ti zmanjka besed in usta osušijo in pozabiš kje si in kdo si in koliko križev nosiš

in kaj so te učili in ti svetovali in te svarili

in ki je najlepša dokler je neuresničena kar napišeš ne pozabi sempatja shraniti

včasih hitro pozabiš kaj spreletava misli

stavim da nihče še ni odprtl tvojih vrat od zadaj med ritnicama in ni polzel z jezikom med velikima gričkoma okoli riti v žep kot se reče
moj spomin daleč seže a je pičel spomnim se prevelikih irharic pa rdečega italijanskega rolerja in kako sem neučakan z napol napumpanimi gumami zletel čez ograjo danes glavne ulice v nekdaj bogatem mestu ki je danes pajzl nahujše sorte in smo se pozimi sankali po tej glavni cesti v volnenih nogavicah oblepljenih z zmrznjenim snegom na koncu se nam je vsem zanohtalo

ali se mi zdi da so bile tedaj zime z meter snega in smo hodili v sneženih rovih poletja v bazenih do pomodrelih ustnic in razžrtih prstov od klora

za ozonsko luknjo se nam še sanjalo ni

punce so bile tako naivne

mi pa neizkušeni in robati postopoma smo se mehčali

prva otipavanja v bazenu spomnim se smešnih kopalk

elastike so bile vedno problematične

spolna vzgoja je potekala preko izvrtane luknje v steni med moško in žensko skupno garderobo to je bil takrat naš internet

ampak upali smo skakati z vrha skakalnice
in nositi puncam torbice iz šole kdo še to danes počne na nek način smo bili gentelmeni

rokenrol je bil v drugem planu takoj za cigaretami in drinki danes poslušam samo še alternativo

veliko drinkov na feštah in šolskih plesih pa še drugi dan ko smo drgnili parket v telovadnici po plesu spominjam se vonja parket paste in uvoženega parfuma ene debele punce na plesu me je vedno hotela voditi prvo srečanje z domino ali se mi zdi da vse predebele uporabljajo strašne parfume tiste dni punce še niso bile bulimične danes bi jih imeli za okrogle v povprečju

en pravi šok je videti dekle ki ti je bilo všeč po dvajsetih letih na obletnici mature se vprašaš kaj zakon otroci dedec hrana lenoba naredijo iz človeka včasih mi pravijo da se sam preveč rekreiram in podim po grmadi in šmarni na stara leta sem začel plezati po klinih postavljam osebne rekorde odkar sem srečal abrahama pa ne le pri plezanju ampak na vseh kardinalnih področjih žena pravi da se mi včasih že meša da me bo kap pa se požvižgam moj osebni zdravnik ki ga kdaj obiščem zaradi lepšega reda radi pravi da bi že imel previsok pritisk če ne bi tako pogosto spuščal pare po hribih
pa potem človek ni več objektiven do tistih 60 procentov ki se nažirajo in namesto švicanja za vikend sede s krožnikom in žlico sem eno punco ki je bila v mladosti prava bomba in lepo raščena večkrat užalil pa še njeno lepšo golo sliko sem ji zanalašč pokazal

sem pa res včasih prasec ker se je po porodu napihnila kot balon pa nisem mislil nič slabega le to ne razumem da je v hrani pokopala vse svoje življenske ambicije dvomim da je srečna čeprav se dela malodušje se mi zdi hujše od rak rane neodločnost in resigniranost me res razkačita sem pač drugačen tip ampak jaz bi vsem privoščil užitke ko telo poleti navkreber ko prsti zgrabijo oprijemek v skali ko prehitiš mladce v plezalni in pod vrhom grmade in se podiš s kolesom kot nor po tacnu in savljah in bežigradu in poskušaš z gorskim na šmarno saj je noro a misliš en dan mi bo poratal do vrha brez sestopa in skrivoma ukradeš sinu zadnji model mautnbajka kot smo včasih naskrivaj pri šestnajstih vozili škode 1000 mb

v avtih se mi zdi sem preživel vsaj tretjino budnega življenja kak milijon in pol kilometrov imam v riti vse do kuvajta sem bil mladost v avtu je bila posebno doživetje pa študentje smo zmiraj imeli denar za bencin kremšnite na bledu ali kopanje v fiesi tedaj še ni bilo gužve na cesti in tečnih policajev spomin seže celo do prašnih cest in celodnevnih voženj na morje ampak tega je že tako daleč
bognedaj da sumiraš življenje

to je ena taka beda za takoj pozabit in na novo začet

pa toliko prilik zamudiš a kaj ko to vidiš šele potem ko je prepozno in te nihče ne šmirgla več kolk jezikov se začneš učit pa nikdar do konca

nemško smo se učili le pet kasneje sem se naučil nekaj iz TV in cajteng da me ne more vsak švaba okol prnest

med arabci sem živel nekaj let pa bolj malo znam

ampak na arabijo imam lepe spomine čeprav sem tam preživel eno skoraj vojno

padale so rakete zemlja zemlja

enkrat kar blizu pa smo bili mladi in hladni ko špricer ampak sem tedaj prvič videl v življenju kako se eni poserjejo od strahu

celo na sekretu so se skrivali fini gospodje sram jih blo

spomin se ene punce v elastičnih kavbojkah

je bila seksi v pravem pomenu besede njen fant pa je pravil da je hladna kot led

pa še zdaj ne morem verjeti

enkrat sem jo rešil ne vem česa ko je zaspala ob piskrih na štedilniku smrdelo je in se kadilo pod vrati

ne spomnim se če je rekla hvala je bila od monoksida čist paf

kot turist ne obiskujem cerkva in muzejev

razen enkrat v budimpešti sem bil v sepmuvezet strašne umetnine s slikami je kot s formulo ena dokler ne vidis v živo ne občutiš veličine

aja pa mumije feničanov sem videl v benetkah in vse tiste napol podrte spomenike babilona in samare v iraku

bil sem verjeli ali ne celo med divjimi kurdi a ne turistično ampak poslovno pa na srečo ni bilo nič iz tistega kšefta

celo na kurdski ohceti sem bil

divje se je plesalo kako znajo punce migati pod zavezano ruto

za človeka je zdravo da kdaj pobegne iz zapečkarskega okolja ljube deželice pa slovencelnev sam predolg ne smeš bit zdoma ker potem zgubiš žnoro pa prjatle in nič več ne štekaš en čas po povratku

pa starši in najbližji so čist iz sebe ko greš in spet ko se vrneš ampak potem sploh ne iščeš več novih prjatlov včasih se vprašam kaj sem vsem starim naredu da me skor noben več ne pozna o ti pizda bojo že vedl ktere mislil pa med njimi tud dva včasih najbolša prjatla no sej sem tud sam mal kriv a tok pa spet ne en se mi še na gsm ne javi če ga pa slučajn srečam na šmarni pa prav letos se bomo pa zagotov srečal pa se nikdar

prijateljstvo je skor kot ljubezen en tak slab občutek ostane po izgubljenem kar ena mala žalost

saj življenje je itak ena žalost važn je da ga čimbolj popestriš pa da imaš doma kolkrtolk pošlihtan pa da te imajo sorodniki rad ali da te vsaj ne sovražjo pa da se navadiš tudi skromn žvet pa v sili z mal shajat

ampak potem tudi v boljših časih ne razmetavaš se ti zdi tisto kapitalistično izobilje tako odveč kot ko pol nemčije voz na jug iste stvari ki jih druge pol nemčije voz na sever pa so bolan če v vsaki štacuni ne dobiš mineralne vode ki je navadna scalnica iz vsake pofukane luknje od odre do rokavskega preliva pa sveže kalifornijske jagode ki so bolano brez okusa in vse tiste škatle za sliko zvok in nevemkakšne perverzije s celega sveta o bog kteri bedaki vse to pokupjo se vprasas ko pa včasih vsak fenig zdaj pa cent obračajo med prsti

pa popizdiš ko gredo vsi isto uro in dan in mesec na vikend ali dopust štaui so smrt zahoda pa kaj če imajo autobane če so pa zarukani včasih se zdi da se na smučanje peljejo tja pa nazaj v tisti gužvi pa jasno vsi po levi vključno s turki do bosporja
hvalobogu imam tak star avto da se mi ne da več na dolge vožnje do grmade pa itak pridem s kolesom
ampak web je nekaj hujšega kot genetika vsaj meni je obrnil svet na glavo ali bolje mi je kot bi stresel ves svet pred mene najprej je človek zmeden ko vidi vso tisto obilje podatkov informacij slik glasbe umetnosti filmov spotov videov tujih kultur softvera tehnike znanosti receptov seksa slik in barv

pa se paseš kot krava na sosedovem bogatem pašniku ali rabutaš sosedovo hruško naša generacija (četrdesetosme) se mi zdi kot nalašč za ta hec

v osnovi lačna novega neznanega morja širjav in sveta daljav pa skok z rehenšibrov na comodore in kmal potem na PC pa jih je velik moje generacije ostal povoženih in so digitalno nepismeni in bojo tak tud umrl ampak tisti ki smo dovolj zgodej shodil in spregledal smo zdej prva fronta in grozni srfrji in hekerji in daunlouderji pa ker je še takšnga le časa mi zmankuje

dnevno in sploh do konca lajfa je kot bi našel zaklad v kratkih hlačah hlastaš po vsem tem bogatstvu vsebin pa je vsega vsak trenutek več ti pa ne veš več kam bi dal kam vtaknil in kako odnesel poskušam ukrasti svoje mega in gigabajte števec neusmiljeno teče

diski se filajo

trde diske menjamo že na pol leta

računalnik je že tretji megaherzi se vsaj podvojijo adsl je nemogoče krotiti zdej divja že z dvema megabajtoma špon je ful

ne vem več al sem spred al zad al me lovijo al jih lovim

mašince so štekane noč pa dan razen med nevihtam diski žagajo ventilatorji ribajo da procesorjem ne zakuha glasnejši je samo dvajset let star hladilnik za hrano ne računalniški dan zamenjaš za noč in podaljšaš v dan nekaj tacga kot polarna noč pa ti vse skupaj zleze pod kožo in postaneš weborob je ni stvari ki je ne moreš ne zveš ne vidiš ne slišiš po mojem se mi filajo že tiste sive celice ki po vsej logiki sploh nimajo kaj delati ko je pa regularni del možgan že nafilan

problem ni dobit problem je selekcionirat dosegljivo sortirat narabutano presejat nabrano obdelat izbrano in procesirat podatke jih stalno obnavljat dvigovat kriterije zahtevnosti in kvalitete stalno izboljševat programsko podporo in podporno opremo raziskovat nove medije nove ideje nove tehnologije prenosa in predvajanja nove načine pridobivaja pameti

iskati nove in nove interesne sfere in se izživljati v novih in novih zabavah in arkadah in streljanjih pa če smo pošten nas je že zdavnaj povozil

časa zmankuje

digitalizacija je za robote ne folk

bolj smo povezan in omrežen bolj smo nekomunikativni

včasih smo pisal pisma samo tistim ki so nam nekaj pomenil

in so bile besede globoke

danes pa je vse skupaj spem ena sama prazna prilepka in kopija na sto naslovov s potrjenim prejemom in roka je lahka na tipkovnici srce pa bije v gigahercih

in ideje le še kopiramo in prilepljamo in čimprej dilitamo da ne zabijemo kapacitet spomina

kaj je sreča in kje se skriva

je sreča javna in hrupna

ali pa je intimna in skrita in ustvarjena iz davnih sanj in krhka kot pajčevina spomina je sreča nabit disko prepotenih teles nafilanih s pijačo in ekstazijem ali pa je skrit zalivček belega kamenja neskončno vročega sonca in pluskanja valov

je morda samota strastne ljubezni v razcveteli pomladni naravi

je morda spomin na prvi vroč dotik telesa
je sreča zadovoljitev lastnega egoizma ali je razdajanje lepega in dobrega
je sreča krik v množici ali pa se morda skriva za zapahnjenimi vrati samote
je sreča spoznanje neuresničljivega ali preprostost navadnega in vseprisotnega
je sreča zapletenost posmrtnega in rajskega ali pa morda pritlehnost vsakdanjika
je sreča za kar živimo ali pa ugodje že doživetega

je to v kar upamo ali to kar imamo

je neskončnost vsega ali majhnost človeka

je oprijemljiva ali se skriva v neskončnih megakilometrih misli občutkov okusov vonja in spominov

je sreča kar nas čaka ali kar lovimo

je sreča da je nimamo preveč ali spoznanje pravih vrednosti
je sreča nekaj kar moramo deliti ali je naše intimno bogastvo

je sreča pozaba previdnost modrost oklevanje

je sreča to kar ukradeš drugemo ali to kar ti prinesejo na pladnju

je tvoja sreča sreča drugega

si sploh lahko srečen ob toliki nesreči okoli tebe

je orgazem sreče ljubezen spolnost prijateljstvo ali vse skupaj
je sreča deljiva uporabna predvidljiva kupljiva

je tiha ali kriči od sreče
je prava bogata ali revna ali beži od denarja

je individualna ali si jo dele množice
je sploh ulovljiva fotogenična določljiva izmerljiva

jo lahko udomačiš obdržiš presadiš

je sreča to kar se nam zdi ali to v kar nas drugi prepričajo
zakaj prekleto je sreča ženskega spola