FRIEDRICH LIST IN DONALD TRUMP: »HOMAGE« DANIELU FRIEDRICHU LISTU
Prispevek je del večje študije »Zgodba o nastanku »kritike politične ekonomije«, napisane v formatu bibliološko-bibliografskega pregleda.
Za naslov tega dela študije sem se odločil, da namignem na vsebinsko miselno povezanost nacionalne ekonomske teorije Friedricha Lista iz leta 1840 in tekoče ekonomske politike g. Donalda Trumpa, sedanjega predsednika ZDA, saj ne verjamem, da slednji ni bral svojega velikega predhodnika, in sicer s popolnim spoštovanjem, razumevanjem in strinjanjem.
Daniel Friedrich List (1789–1846)1 je bil nemški ekonomist in politični teoretik, ki je pomembno prispeval na področju politične ekonomije. Njegovo delo »Nacionalni sistem politične ekonomije« [1] je postavilo temelje za razumevanje razmerja med ekonomskimi politikami, nacionalnim razvojem in protekcionizmom. Listove ideje še danes vplivajo na ekonomsko misel, tako da se nekateri sodobni politični protagonisti nacional (istič)nega sistema politične ekonomije niti ne zavedajo, da so dejansko Listovi »učenci« in »adepti« - privrženci njegovega nacional(istič)nega ekonomskega nauka.
Friedrich List je poleg Marxa najvplivnejši nemški ekonomski teoretik. Njegovo najpomembnejše delo je Das nationale System der politishen Oekonomie (Nacional(istič)ni sistem politične ekonomije), objavljeno 1840. leta. Angleški prevod National System of Political Economy je objavljen 1909. leta.
V predgovoru k prvi izdaji svojega glavnega dela piše List:
»Več kot triintrideset let je minilo, odkar sem prvič podvomil o resničnosti prevladujoče teorije politične ekonomije in si prizadeval raziskati (kar se mi je zdelo) njene napake in njihove temeljne vzroke. Moj poklic (profesor) mi je dal motiv, da sem se lotil te naloge […] Moji nemški sodobniki se bodo spomnili, kako nizko je padla blaginja Nemčije 1818. Pripravil sem se s študijem del o politični ekonomiji. Tako kot drugi sem se popolnoma seznanil s tem, kar se je mislilo in pisalo o tej temi. Toda nisem bil zadovoljen s poučevanjem mladih ljudi o tej znanosti v njeni sedanji obliki; želel sem jih tudi naučiti, s kakšno ekonomsko politiko lahko povišajo blaginjo, kulturo in moč Nemčije. Priljubljena (popular) teorija je uveljavljala načelo svobode trgovanja. To načelo se mi je zdelo skladno z zdravo pametjo in tudi dokazano z izkušnjami, ko sem upošteval rezultate odprave notranjih deželnih carin (tariff) v Franciji in združitve treh kraljestev pod eno vlado v Veliki Britaniji.Toda čudoviti ugodni učinki Napoleonovega kontinentalnega sistema in uničujoči rezultati njegove odprave so bili dogodki prenedavni, da bi jih spregledal; zdeli so se mi neposredno v nasprotju s tem, kar sem prej opazil. In ko sem poskušal ugotoviti, na čem temelji to protislovje, se mi je utrnila zamisel, da je teorija povsem resnična, vendar le v primeru, če bodo vsi narodi vzajemno sledili načelom proste trgovine, tako kot so to storile tiste province. To me je pripeljalo do razmišljanja o naravi narodnosti. Zaznal sem, da priljubljena teorija ne upošteva narodov, temveč zgolj celotnega človeškega rodu na eni strani ali posameznikov na drugi strani. Jasno sem videl, da je svobodna konkurenca med dvema visoko civiliziranima narodoma lahko vzajemno koristna le, če sta oba v skoraj enakem položaju industrijskega razvoja in da vsak narod, ki zaradi nesreče zaostaja za drugimi v industriji, trgovini in pomorstvu, medtem ko ima kljub temu duševna in materialna sredstva za razvoj teh pridobitev, mora najprej okrepiti svoje lastne individualne moči, da bi bil pripravljen vstopiti v svobodno tekmovanje z naprednejšimi narodi. Z eno besedo, zaznal sem razliko med kozmopolitično in politično ekonomijo. Čutil sem, da mora Nemčija odpraviti svoje notranje carine (tariffs) in si s sprejetjem skupne enotne trgovinske politike do tujcev prizadevati doseči enako stopnjo trgovinskega in industrijskega razvoja, ki so jo drugi narodi dosegli s svojo trgovinsko politiko.« [1]
Zato se je leta 1845 vrnil List v Augsburg in nadaljeval z delom za časopis Zollverein 2. Toda je moral priznati, da se politika carinske unije vse bolj usmerja v smeri proste trgovine. Listove teze so izgubile prepoznavnost tudi v zainteresirani javnosti. Pomenljivo je, da je knjigarnar Cotta leta 1846 prenehal izdajati Zollvereinsblatt. List je nato poskušal nadaljevati časopis na lastne stroške.
Ker njegove ideje v Nemčiji niso bile slišane, se je zaman poskušal z memorandumom uveljaviti v Angliji. Ko mu to ni uspelo, se je globoko razočaran vrnil v Augsburg. Na potovanju po Tirolski leta 1846 je v Kufsteinu naredil samomor s sedempalčno potovalno pištolo. Ker pa je obdukcija pokazala, da je bil List »prizadet s takšno stopnjo melanholije, da je onemogočila svobodno razmišljanje in delovanje«, bi ga še vedno lahko krščansko pokopali.
V prvi izdaji angleškega prevoda iz leta 1909. je Daniel Friedrich List predstavljen s sledečimi besedami:
Nemški zgodovinar, ki je pisal v prid zaščitnim carinam (tariffs) in trgovinskim povračilnim ukrepom med industrializiranimi državami, tudi če te ohranjajo prosto trgovino znotraj posameznih držav. V dvajsetih letih 19. stoletja je živel v izgnanstvu v Pensilvaniji, Združene države Amerike, 1825–1833, kjer je prispeval k razpravam o carinah (tariffs) v Združenih državah. Njegovi ekonomski argumenti so bili osredotočeni na ovrgavanje tez Adama Smitha.
Sampson S. Lloyd, prevajalec Listovega glavnega dela v angleščino je v predgovoru k prvi izdaji zapisal:
»PRED PRIBLIŽNO petimi leti, ko so bila dela Friedricha Lista ponovno objavljena in široko razširjena v Nemčiji, je berlinski dopisnik ‘Timesa’ izkoristil priložnost in komentiral močan vpliv, ki so ga ta dela takrat imela v tej državi v korist sprejetja zaščitne trgovske politike.
Prav to pričevanje o praktičnem vplivu Listovih ekonomskih teorij je tisto, kar je najprej pritegnilo mojo pozornost na njegove spise in njihovo branje me je spodbudilo, da sem se lotil prevoda naslednjega dela, da bi angleškim bralcem dal priložnost, da sami presodijo glede resničnosti njegovih izjav in trdnosti njegovih argumentov.
Delo je sestavljeno iz štirih delov - zgodovine, teorije, sistemov in politike nacionalnega gospodarstva. Pomembno je vedeti, da so bili vsi napisani pred letom 1844, zlasti četrti del pa obravnava politične razmere in trgovsko politiko, ki je zdaj večinoma prenehala obstajati. Zakoni o koruzi, zakoni o plovbi in na splošno protekcionistične carine Velike Britanije so bili takrat še nerazveljavljeni; predelovalna industrija v Nemčiji je bila še v povojih in sorazmerno zmerne carine nemških držav so Angliji še vedno dovoljevale, da jim je dobavila večji del proizvedenega blaga, ki so ga potrebovale.
Na prvi pogled bi se torej zdelo kot anahronizem, če bi današnjemu bralcu postavili delo, ki ima poseben odnos do stanja stvari, ki je obstajalo pred štiridesetimi leti. Načela, ki jih je razglasil List, pa so v svojih glavnih značilnostih tako uporabna tako v enem kot v drugem času in ugotovili bomo, da imajo v tem trenutku dve posebej močni zahtevi za obravnavo.
Prvič, obstaja dober razlog za prepričanje, da so neposredno navdihnili trgovinsko politiko dveh največjih držav na svetu, Nemčije in Združenih držav Amerike; in drugič zagotavljajo določeno znanstveno osnovo za tiste protekcionistične doktrine, ki so bile doslej le delno, čeprav so jih naše angleško govoreče kolonije izvajale in jih je zagovarjalo nemalo praktičnih mož, pa tudi nekateri komercialni ekonomisti v tej državi. in so ga angleški pisci neustrezno oblikovali.
Temeljna ideja Listove teorije je prost uvoz kmetijskih proizvodov in surovin v kombinaciji z učinkovito, a ne s pretirano zaščito (s pomočjo carin) domače predelovalne industrije pred tujo konkurenco. Po njegovem mnenju je najučinkovitejša podpora domači proizvodnji kmetijskih proizvodov in surovin ohranjanje tako zaščitene cvetoče predelovalne industrije znotraj naroda. Sistem, ki ga zagovarja, se torej po eni strani razlikuje od sistema brezpogojno prostega uvoza enostranske proste trgovine, ki ga je sprejela Anglija, po drugi strani pa od sistema, ki ga zdaj očitno odobrava princ Bismarck, ki uvaja zaščitne dajatve na uvoz hrane in surovin, pa tudi na uvoz industrijskega blaga.
Pravzaprav je List potegnil ostro mejo med tem, kar smatra za resnično »politično« ekonomijo, in »kozmopolitično« ekonomijo Adama Smitha in njegovih privržencev (angleških in tujih), ter odločno zagovarja »nacionalno« politiko v nasprotju s politiko »univerzalne trgovine«, ki se, čeprav je od njenega sprejetja v Angliji minilo skoraj štirideset let, v praksi ni uveljavila pri nobenem drugem civiliziranem okrožju.
V boju proti temu, kar je imel za hudomušne zmote kozmopolitične teorije, List občasno precej ostro obsoja trgovsko nadvlado, ki jo je takrat izvajala Anglija. Vendar pa še zdaleč ni bil sovražnik Anglije, temveč iskren občudovalec njenih političnih institucij in goreč zagovornik zavezništva med to državo in Nemčijo. »Anglija in Nemčija,« je zapisal, »imata skupni politični interes v vzhodnem vprašanju in z intrigami proti carinski uniji Nemčije ter proti njenemu trgovinskemu in gospodarskemu napredku Anglija žrtvuje najvišje politične cilje podrejenim interesom trgovine in bo zagotovo morala v prihodnje obžalovati svojo kratkovidno trgovinsko politiko.« Nadalje je angleški in pruski vladi naslovil kratek, a odločen esej »O vrednosti in nujnosti zavezništva med Veliko Britanijo in Nemčijo«.
Pri prevajanju dela sem si prizadeval, da bi izvirnik prevedel čim bolj dobesedno. Nisem poskušal niti skrajšati avtorjeve tavtologije niti popraviti njegovega sloga, in kjer so odlomki poudarjeni s kurzivom ali velikimi tiskanimi črkami, so v izvirniku tako. Tisti, in teh je v tej državi verjetno veliko, ki so pripravljeni sprejeti nekatere ali vse Listove sklepe, bodo raje videli, da so njegove teorije in argumenti izraženi na njegov način, nepopačeni in neolepšani, medtem ko bodo tisti, ki zavračajo njegove doktrine, morda še vedno zainteresirani za natančno obliko, v kateri je intelektualni ustanovitelj nemškega Zollvereina svetu predstavil svoja mnenja.« [2]
Po Listovi nacionalni teoriji politične ekonomije je ekonomski subjekt nacionalna država, ne pa kapitalisti - posamezniki v »kozmopolitični« globalni skupnosti, kot to velja po teoriji Adama Smitha in njegovih privržencev, z Marxom vred.
List poudarja pomen prilagajanja ekonomskih politik posebnim potrebam posameznih, manj razvitih, držav/narodov.
Listova vodilna misel (leitmotiv) je »Preko bogastva do svobode!« (Through Wealth to Freedom! Durch Reichtum zur Freiheit!)
List izpodbija prevladujočo ideologijo proste trgovine. Cilj naroda/države ne sme biti zgolj kopičenje bogastva, temveč razvoj njegovih produktivnih sil.
Listove ideje so se razlikovale od klasičnih doktrin Adama Smitha in Davida Ricarda. Smithova kritika merkantilizma3 je »delno pravilna«, vendar je za podporo novonastalih industrij, ki so ključne za gospodarsko rast, potrebna začasna carinska zaščita, Različni pogledi med Adamom Smuthom in Listom še danes oblikujejo gospodarske razprave o ravnovesju med globalnim sodelovanjem in protekcionizmom.
Počasna razveljavitev starega merkantilističnega režima se je začela leta 1823 z dovoljenjem britanskim vladam, da podpišejo pogodbe o vzajemnosti s tujimi državami. Nadaljevalo se je z dovoljenjem, da se mehaniki naselijo v tujini in da delavci ustanavljajo sindikate. Učinkovito je bil razstavljen z razveljavitvijo koruznih zakonov leta 1846 s strani Roberta Peela; in končno jo je dosegel Gladstone leta 1860, kar se odraža v Cobden Chevalierju, pogodbi o prosti trgovini med Združenim kraljestvom in Francijo iz leta 1860. Končalo se je leta 1932, ko je bila zaračunana 10-odstotna dajatev na uvoz, razen uvoza iz imperija (cesarska preferenca).
Zavzemal se je za prosto trgovino s kmetijskimi proizvodi in surovinami v kombinaciji s carinami za zaščito domačih predelovalnih industrij pred tujo konkurenco.
List je z nacionalnega stališča podpiral ustanovitev Zollvereina, vsenemške carinske unije. Verjel je, da je dvig carin na uvoženo blago naložba v prihodnjo produktivnost naroda.
Drugače je bil List politični liberalec, ki je sodeloval pri enciklopediji, ki je zagovarjala ustavni liberalizem.
Pravzaprav List potegne ostro ločnico med tem, kar ima za resnično »politično« ekonomijo, in »kozmopolitično« ekonomijo Adama Smitha in njegovih privržencev (angleških in tujih), in odločno zagovarja »nacionalno« politiko v nasprotju s politiko »univerzalne«, »svetovljanske«, globalne trgovine, s katero se kljub temu, da je od njenega sprejetja v Angliji minilo skoraj štirideset let, v praksi ni uspela pohvaliti nobena druga civilizirana država.
Kritiki Listovega protekcionizma, ki vključuje zaščitne carine in trgovinske ovire za podporo domače industrije, trdijo, da lahko takšne politike vodijo do neučinkovitosti, zmanjšane konkurence in višjih cen za potrošnike. Po Listu so protekcionistične politike bistvenega pomena za razvoj novonastalih industrij, zlasti v državah v razvoju.
Adam Smith, oče moderne ekonomije, je poudarjal maksimiranje bogastva s prosto trgovino. List se s tem ni strinjal in je menil, da bi moralo biti nacionalno bogastvo in razvoj proizvodnih sil primarni cilj, četudi bi to pomenilo zaščito določenih panog.
List je predlagal »nacionalni sistem politične ekonomije«, s poudarkom na ekonomski samozadostnosti in nacionalnem razvoju. Kritiki trdijo, da lahko ta pristop ovira globalno sodelovanje in delitev dela, saj po Adamu Smithu samo specializacija vodido blaginje.
Karl Marx ni cenil pomena nacionalizma in je imel Lista za drugorazrednega misleca s protislovnimi pogledi, ki je nacionalističnim teorijam dodal ekonomsko dimenzijo.
Medtem ko se svet spopada z naraščajočo globalizacijo in tehnološkimi spremembami, se delo Friedricha Lista zdi pomembnejše kot kdaj koli prej. Njegova teorija o »proizvodnih močeh« in njegov argument za zaščito novonastalih industrij nam dajeta dragocen pogled na inovacijske sisteme, zmagovalce in poražence v mednarodni trgovini ter trenutni premik k gospodarskemu in političnemu nacionalizmu. [3]
V zelo izvirni študiji, objavljeni 1988. leta »Komunizam in nacionalizem« preučuje Roman Szporluk [4] odnos med dvema prevladujočima ideologijama 19. stoletja – komunizmom in nacionalizmom – ter njuno trajno zapuščino v 20. stoletju. Szporluk trdi, da sta tako teorija komunizma Karla Marxa kot teorija nacionalizma Friedricha Lista nastali kot odgovor na obsežne spremembe, ki jih je povzročila industrijska revolucija, in da sta si obe prizadevali za spodbujanje industrializacije kot sredstva za reformo sodobnega sveta. Avtor trdi, da se je vsaka ideologija razvila v povezavi z drugo in jo je najbolje razumeti kot produkt kompleksnega prepleta obeh, ki je v 20. stoletju proizvedel nove oblike nacionalizma, ki je marksizem vključil v strukturo svojega gibanja in marksizma. Ta knjiga, ki prikazuje Listovo vlogo in Marxov intelektualni razvoj v neortodoksni luči, dodaja novo razsežnost razpravi o mejah nacionalizma in socializma v razvoju političnih ideologij.
Nacionalizem je bil tretja stran v boju med kapitalizmom in komunizmom. Szporlukova knjiga je zelo uporabna za vse, ki raziskujejo, kako sta lahko nacionalizem in komunizem združena.
Trikotnik enotnosti nasprotij (TEN), ki ne vključuje pravila realne politike, da je«sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj«!
Marx je podal kritiko Listovega nacionalizma v manj znani knjigi z istim naslovom, izšli dolgo po njegovi smrti. [4]
Tri leta pred objavo Komunističnega manifesta (1848) je Karl Marx začel delati na kritiki gibanja, ki je postajalo vse bolj priljubljeno kot izziv kapitalizmu – nacionalizma, kot ga je predstavil nemški ekonomist Friedrich List. Velika kulturna in politična sila v Evropi 19. stoletja se je nacionalizem neposredno vpletel v konflikt med kapitalizmom in socializmom ter ponudil privlačno alternativo kapitalističnemu novemu svetovnemu redu – doktrini proste trgovine – in pozivu socializma k svetovni združitvi delavcev proti buržoaziji. Ta knjiga ponuja reinterpretacijo zgodovinskega razvoja marksizma – takšno, ki priznava nacionalizem kot tretjega tekmeca na bojišču, kjer sta se marksizem srečala s kapitalizmom. Knjiga prikazuje, kako je zgodovina Marxa in marksizma v veliki meri zgodba o njunem soočenju z nacionalizmom pred letom 1848. Ta knjiga obravnava doslej zapostavljeno, a vse bolj priznano osebnost Friedricha Lista, prvega ekonomista, ki ga je Marx resno preučeval. Knjiga vključuje celovito vizijo Listovega nacionalizma, vizijo, ki je predstavljala zgodovinsko alternativo – in možno grožnjo – marksističnemu projektu. Nazadnje, to je zgodba o trajnem odnosu med komunizmom in nacionalizmom, ki se je razširil po letu 1848 v 20. stoletje, imel ogromne posledice za Rusijo leta 1917 in je še vedno v središču razprav o pomenu zvestobe narodu v nasprotju z zvestobo družbenem razredu, izbira med internacionalizmom in nacionalno neodvisnostjo ter vloga komunizma v državah v razvoju.
Po Szporluku [5] je »Kritika Lista« (List Critique) najbolj eksplicitno delo, ki ga je Karl Marx napisal o nacionalizmu. To delo je dejansko ostalo neznano, dokler se ni pojavilo v sovjetski zgodovinski reviji leta 1971, dolgo po njegovi smrti. Konvencionalna marksistična stroka se je lotila Marxovega stališča o narodu in nacionalizmu, vendar kljub njegovemu širokemu sprejetju težave še vedno ostajajo. Po Marxovem mnenju je moderna družba sestavljena iz dveh razredov: kapitalistov in industrijskih delavcev. Teorije in prakse ter industrijska revolucija so prispevale k enemu procesu in to je bil vzpon kapitalizma. Medtem pa je bila Listova doktrina v nasprotju z vsem, kar se je dogajalo v družbi. List je pozival k združitvi vseh razredov naroda proti drugim narodom. Friedrich Meinecke4 je opozoril na val nacionalizma, medtem ko je marksizem postuliral oblikovanje proletariata kot sile, ki presega nacionalno identiteto.
Marx je nacionalizem dojemal kot buržoazno ideologijo. »List Critique« je podrobno razložil marksistično stališče do nemškega vprašanja s posebnim poudarkom na nemškem nacionalizmu. List je predstavil cilj nemške buržoazije - vzpostavitev prevlade kapitalizma. To jasno kaže, kako neusmiljen je bil Marx v svoji oceni nemške buržoazije. Menil je, da je nacionalizem v interesu buržoazije in da »narodna osvoboditev« stoji na poti pravi »osvoboditvi«.
Delo Marxa in Engelsa od leta 1845 do 1848 se osredotočata tudi na vprašanja, kot sta vloga države v družbah v razvoju in odnos med politično sfero ter sfero gospodarstva in kulture. Marx in Engels sta se še naprej ukvarjala z vprašanji narodnosti in njene vloge v zgodovini in politiki. Tako Marx kot Engels sta mislila, da se nemška buržoazija bori za lastne interese, hkrati pa izkorišča proletariat. Boj med buržoazijo in proletariatom je bil najbolj intenziven v Angliji, tako da je Marx menil, da bo »evropska vojna« svetovna vojna. Osvoboditev narodov je bila odvisna od razvoja proletariata proti kapitalizmu. Marx je spoznal, da so družbena, politična, nacionalna in mednarodna vprašanja in konflikti medseboj povezani.
Komunistični manifest je Marxova sinteza zgodovine, politike in prihodnosti. [6] Ta knjiga se sooča z vprašanjem razmerja med nacionalizmom in komunizmom. Da bi jo razumeli, moramo vedeti, da Karl Marx ni več videl potrebe po izgradnji sistema, ki bi podpiral njegov program. Načela komunizma v Manifestu niso bila izmišljena. Pravzaprav je nastala iz bojev obstoječega razreda. Prikazuje okvir Marxovega stališča do naroda. Gre za »antinacionalistični manifest«. Možnost nacionalnega zavezništva je bila nepredstavljiva. Izpostavljeni sta bili dve glavni točki: prvič, Marx ni bil edini, ki je bil prepričan, da je Evropa v stanju krize, in drugič, Marxovi sodobniki so delili njegovo kratkovidnost glede nacionalizma. Pravzaprav je nacionalizem že spreminjal družbeno stvarnost. Čeprav tedaj moči nacionalizma niso prepoznali niti najvplivnejši misleci 19. stoletja.
Szporlukovo besedilo je hkrati dopolnilo in protiutež Hobsbawmovemu »Nations and Nationalism after 1780«. [7] Navsezadnje Szporluk piše intelektualno zgodovino tako marksizma kot nacionalizma - grobo iz leta 1789. Čeprav se Szporlukovo glavno gradivo nanaša na obdobje 1845-1917, kjer ima leto 1848 vlogo presečišča obeh ideologij.
Toda za razliko od Hobsbawma Szporluk ne meni, da je a) nacionalizem intelektualno primitiven, b) marksizem ideološko celovit in nespremenljiv.
Szporlukova knjiga je prejela toliko recenzij in povratnih informacij, da se lahko omejimo na le eno – to je knjiga za tiste, ki želijo bolje razumeti filozofijo in naravo marksizma in nacionalizma, ne ločeno in ne kot zaprisežena antagonista. Ta knjiga je za tiste, ki želijo razumeti in kritično dojemati.
Briljanten pregled razvoja dveh velikih tokov politične misli - socializma (in natančneje komunizma) in nacionalizma - po Francoski revoluciji. Ti dve ideološki struji, ki sta se križali tako z liberalno kot s konservativno miselnostjo, sta sodelovali na zapletene in protislovne načine, navidezno nasprotujoči si, a prikrito in pogosto nezavedno izposojali stališča ali spoznanja drug drugemu. Ni presenetljivo - dvojna skrb za družbene in nacionalne potrebe in vrednote je prevladovala v mislih 19. stoletja, ko je stari red razpadel v revolucionarnih napadih in reformističnih začetkih.
Tri leta pred objavo Komunističnega manifesta se je Karl Marx začel ukvarjati s kritiko nacionalizma – gibanja, ki postaja vse bolj priljubljeno kot izziv kapitalizmu. Ta kritika je bila usmerjena proti nemškemu ekonomistu Friedrichu Listu, ki je zagovarjal nacionalizem kot alternativo novemu svetovnemu redu kapitalizma (temelječemu na prosti trgovini) in poziv socializma k globalnemu združevanju delavcev proti buržoaziji.
Marxovo najbolj eksplicitno delo o nacionalizmu je »Kritika Lista«. Delo je ostalo neznano, dokler se ni pojavilo v sovjetski zgodovinski reviji leta 1971, dolgo po Marxovi smrti.
Konvencionalna marksistična stroka je raziskovala Marxovo stališče do naroda in nacionalizma, vendar izzivi ostajajo kljub njegovemu širokemu sprejetju.
Friedrich List je bil prvi ekonomist, ki ga je Marx resno preučeval. Njegova vizija nacionalizma je predstavljala zgodovinsko alternativo – in morda celo grožnjo – marksističnemu projektu.
Listove ideje so bile pomembne v konfliktu med kapitalizmom in socializmom, zlasti v 19. stoletju. Nacionalizem je privlačna alternativa obema sistemoma, saj poudarja zvestobo narodu in ne družbenemu razredu.
Marxovo priznanje: Ko je Marx kritiziral Lista, je priznal, da je bila buržoazija razdeljena na ločene nacionalne enote (npr. nemška buržoazija). Te nacionalne enote so se borile za svoje interese proti svojim francoskim in britanskim nasprotnikom, hkrati pa so izkoriščale ali želele izkoriščati proletariat, podobno kot bi to storil kateri koli buržoazni razred.
Medsebojno delovanje med komunizmom, nacionalizmom in kapitalizmom je oblikovalo »zgodovinsko pokrajino« po letu 1848 in vplivalo na razprave o internacionalizmu, nacionalni neodvisnosti in vlogi komunizma v državah v razvoju.
Reference
[1] List, D. Friederich, 1840. Das nationale System der politishen Oekonomie.
[5] Szporluk, R., 1993. Communism and Nationalism: Karl Marx versus Friedrich List. Oxford University Press. Published online: 3 October 2011 Online ISBN: 9780199854417 Print ISBN: 9780195051032 >https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195051032.001.0001
1 Na potovanju po Tirolski leta 1846 je v Kufsteinu naredil samomor s sedempalčno potovalno pištolo.
2 Zollverein je bila koalicija nemških držav, ustanovljena za upravljanje carin (tariffs) in gospodarskih politik na svojem ozemlju od leta 1834 do 1919. Ustanovila jo je Prusija za zmanjšanje trgovinskih ovir.
3 Merkantilizem (ital. mercantile iz mercante trgovec) je prevladujoča smer v ekonomski politiki in politični ekonomiji v pozni Renesansi in zgodnjem Novem veku od 15. do 18. stoletja in ideologija trgovskega kapitala v Evropi (Angliji, Nemčiji, Nizozemski, Italija, Španiji), ki je imel za vir bogastva in moči države kopičenje denarja in dragih kovin ter presežek izvoza nad uvozom, tj. aktivno trgovinsko bilanco. Njen zagovornik je bil zlasti Jean-Baptiste Colbert, markiz de Trocy (1619.-1683.), francoski ekonomist merkantilistične orientacije, državnik in minister financ (Contrôleur général des finances) pri Ludviku XIV., le Roi Soleil, Sončnem kralju.
Z teorijo merkantilizma je tesno povezan državni protekcionizem . Protekcionizem je sistem gospodarsko-političnih ukrepov v varstvo domače industrije pred tujo konkurenco s carino, prepovedjo uvoza, subvencijami ipd. O tem, kako napredek temelji na trgovini, so razvili trgovci sami, ki so tako zagovarjali svoje lastne interese. Merkantilizem predvsem obravnava kreditno-monetarne probleme: prispeva k bogatenju pridobljenem s trgovino, krepi trgovska središča, ki neusmiljeno uničuiejo majhne lokalne trgovce in razvija bančno dejavnost z močno državno intervencijo in regulacijo vedno bolj močnega kraljevskega absolutizma.
4 Friedrich Meinecke (1862, - 1954,) je bil vodilni nemški zgodovinar prve polovice 20. stoletja in skupaj s svojim učiteljem Wilhelmom Diltheyjem eden od utemeljiteljev moderne intelektualne historiografije. Friedrich Meinecke | Nemški zgodovinar | Britannica.
