Slikarka Cvetka Pestiček se v razstavišču RRRudolf predstavlja z izborom svojih številnih slikarskih del, ki so dokaj raznovrstna po likovni motivikah, segajoč od panoramskih krajinskih vidikov, preko cvetličnih tihožitij, do vedut zapuščenih kmetskih stavb in graščin, vse do portretov.
Njene upodobitve na splošno izražajo romantični odnos do izbranih motivov, pogosto idiličnih, še posebej v krajinskih upodobitvah, ki neredko vključujejo starinske stavbe, bodisi kmetske oziroma vaške z etnografskim pridihom, bodisi zapuščene starinske gradove ali dvorce, veliko pa se posveča tudi vodnim ekosistemom, kot so reke, potoki, jezera, celo slapovi, v katere vključuje alpska in druga pogorja, vendar vse z arhaičnim pridihom nekih minulih časov. Takšni nostalgični motivi so na primer mlin na reki ali na pol porušena vaška hiša in zapuščen čoln na jezeru.
Sredi krajin rada umešča tudi osamela drevesa, ki jih upodablja do najmanjših detajlov. Tudi v svojih cvetličnih tihožitjih izkazuje enako nagnjenje do upodabljanja detajlov, saj so cvetovi naslikani dokaj minuciozno, podobno kot polikromirane glinene vaze, na katerih odseva svetloba, poudarjajoč njihovo oblo, plastično učinkovanje, podobno kot pri steklenih vazah s prosojnim učinkom, praviloma stoječih na mizah, ki pa so lahko celo obložene s kakšnim dodatnim posodjem in drugimi predmeti. Pri cvetličnih tihožitjih najraje upodablja mešano cvetje, med samostojnimi šopki pa slika izključno sončnice, neredko tudi uvele, kot opomin na minljivost lepote.
Velik poudarek daje Cvetka Pestiček na globinsko prostorsko perspektivo, pri čemer uporablja različna sredstva, tako da ima opazovalec občutek, da lahko malodane vstopi v naslikano pokrajino. Raznolika so tudi kompozicijska sredstva, s katerimi ustvarja dinamični vtis likovne celote. Kolorit je naraven in prilagojen letnim časom, čeravno toplo hladno moduliran, kot eno med sredstvi prostorske iluzije. Pozornosti vredni so tudi slikarkini doprsni portreti nasmejanih otrok, kjer se poglablja v posnemanje naravnih odtenkov karnata, torej kože, a tudi las in oči, skozi katere žari veselje do življenja. Gre torej za zanimivo samostojno predstavitev slikarske ustvarjalnosti Cvetke Pestiček, ki ji uspeva skozi klasično likovno motiviko posredovati vzdušje večne lepote narave.
