Pogovor v knjigarni FF UL o Zborniku o SŠ 1968-1974 (na You Tubu pod geslom »Besedna postaja«)
Založba Kulturno društvo Mariborska literarna družba je skupaj s sozaložbama Beletrino in Založbo Univerze v Ljubljani in s soizdajateljem Znanstveno založbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani jeseni 2024 izdala Zbornik o Skupnosti študentov 1968-1974: prispevki za novejšo zgodovino.
Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je 12. februarja 2025 organizirala in posnela pogovor dr. Mladena Dolarja, dr. Pavla Zgage in Cirila Baškoviča o in ob zborniku. Celoten pogovor je na voljo na You Tubu pod geslom Besedna postaja: Zbornik o Skupnosti študentov 1968-1974. Zbornik je nastajal dve leti, od prek 120 povabljenih bivših aktivistov se jih je s prispevki odzvalo več kot sedemdeset. Uredili pa so ga glavni urednik Tomaž Kšela, koordinator Lenart Šetinc in Ciril Baškovič, Mladen Dolar, Janez Koželj, Marjan Pungartnik, Ivo Usar, Peter Vodopivec, Boštjan Zgonc in Bora Zlobec Jurčič.
Nekaj poudarkov iz pogovora, ki je sicer temo zajel na široko.
Ob vprašanju nastanka Skupnosti študentov je Ciril Baškovič navedel, da ima vsak začetek svoje začetke. Intelektualna opozicijska gibanja v 60-tih letih, kulturni boj med vladajočim kulturnim kanonom in vdori alternativnega modernizma, ekonomska reforma, ki je povečala družbene neenakosti v Jugoslaviji, sočasni vplivi dogajanj v tujini, zlasti francoski maj 68, in neposredni spopad študentov s silami reda v Beogradu na začetku junija 68 so ustvarili razgrete okoliščine. V njih je zadoščala napoved delne izpraznitve študentskih domov čez poletje, da je prišlo do zbora študentov v Ljubljani 6. junija 68. Skupnost študentov kot organizacija je nato jeseni 68 vzniknila iz gibanja in delovala kot njegova organizirana institucija do utopitve v ZSMS leta 1974.
Pavle Zgaga, glavni urednik odmevnega zbornika dokumentov Študentsko gibanje 68-72 (založba KRT, 1982), je poudaril pomen tedanje oblike samoorganiziranega delovanja aktivnih skupin študentov, to so bili akcijski odbori, ki so predstavljali jedro gibanja. Opozoril je na serijo drugih zapisov o študentskem gibanju in na vznik nekaj radikalnih idej iz obdobja gibanja znotraj Zveze socialistične mladine v osemdesetih letih. Iz Zveze socialistične mladine je nato izšla kasneje pomembna politična sila LDS, znotraj mladinske organizacije pa so našli zavetje tudi nekateri protagonisti kasnejših drugih političnih usmeritev. Prav tako se v osemdesetih s spremembo zakonodaje univerzi bistveno poveča njena avtonomija, nekaj, za kar si je študentsko gibanje sicer prizadevalo že v svojih časih.
Mladen Dolar skupnost študentov uvršča v tedanje svetovno gibanje za družbeno emancipacijo. Segalo je od dekolonizacij prek globaliziranja alternativnih kultur in zahtev po realizaciji utopije do množice konkretnih emancipacijskih aktivnosti. V radikalnih idejah je terjalo preseganje meja možnega. Takrat je bilo slovensko študentsko gibanje del globalnega dogajanja in četudi je njegova organizacija, Skupnost študentov, formalno prenehala obstajati, so učinki idej gibanja pomagali spreminjati družbo. Drzniti si misliti preko meja realnosti je bilo eno od sporočil gibanja, vedno aktualnih sporočil.
