Dobro, da je mnogo podob z duhovitimi verzi
v trajno uradno zbirko poslanih,
da se ohrani spomin na potovanja in
izlete in ture nekdanjih dni –
zajetni kup razglednic in voščilnic
v predalu pa čaka, da jih ostarela roka
ognju izroči
--------------------
Prva – Tour Eiffel naj otfori v peči baklado;
Praga naj v ognju zažari
dunajski prater z vso opravo,
carigrajska bleščava naj se upepeli!
Atenska akropola, v Moskvi Mavzolej,
Petrova cerkev v Rimu, podobe mošej,
tokijske palače, šanghajski promet,
Tibeta gore, s Triglava planike cvet.
Sveta Ana na hribu, sveti Jakob v dolini
(v Pamečah pri Slovenj Gradcu),
iz Prekmurja pozdrav: Trije na Muri mlini,
lenarška nova hladilnica za sadje –
avstralske visokomorske bele ladje.
Niagarski slapovi, severni pol,
Antarktike kristalnih ledenih plošč
v sončnem jutru razkol
Najstarejšega vnuka za 86 let voščilo,
najmlajšega pravnuka sprešana roža – darilo.
------------------------------
Ogenj vse očistiti zna; naj to drage
spomine spravi s sveta.
VESELO OTROŠKO SLAVJE
1.
Tika, tika, taka, ženil se je Jaka.
Šel je na planino, vzel je Katarino.
Katarina mlada Jakeca ima rada,
Jakec pa je mlad, Ima Katarino rad!
2.
Zima, zima bela, vrh gore sedela,
pa tako je pela, da bo mariborsko prababico vzela,
ker ona nič ne dela, ker ona nič se ne uči
čakaj, čakaj, babi ti!
3.
Ringa, ringa raja, mi imamo Maja:
Majek, naša dušica, danes rojstni dan ima!
Ko pomlad prihaja, rojstni dan je Maja.
Vsi se veselimo, smo preživeli zimo!
Majek tretji rojstni dan slavi - iz Polskave in Postojne
in Medvod in iz Ljubljane smo prišli vsi!
(Razen Boba – psa – ki joče v kleti doma.)
Tri skodele toplega čaja bodo stekle v grlo Maja
štirih mandarin meso njegovo zdrava hrana bo.
Na mizi je že zelenjava, sadje, kruh, meso,
pecivo in črna kava. Otroški zbor zažvrgoli, da tu
za črno kavo mesta ni! Pa prav:
Na mizi je že zelenjava, sadje, kruh meso
in še TORTA PRAVA!
Danes na Majevi proslavi se še prvič
njegov enoletni bratec Jan pojavi.
Jan bo jedel vse – razen mesa.
Zrasti mu morata še zobka dva!
PLOSKAJMO!
Ali je Jan vedel – zakaj ploska?
Ko je ploskanje pojenjalo,
je ploskal sam še naprej!
