Na koncu zadnje verzije od 3. januarja 2025 razširjenega povzetka (ki šteje 993 besed) rokopisa preglednega članka (92 referenc) »Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru paradoksa modrosti - Drugi del« za objavo v reviji IJELS sem dodal napoved, da bom napisal članek »Kaj je infonologija«, vendar tega dodatka urednik ni objavil. [1]
Dodatek se glasi: Doslej je veljalo: »Nemo psychologus, nisi physiologus«1 . Odslej velja le, če dodamo: »Nemo psychologus, nisi infonologus«. Tako kot so fotoni fizične oblike svetlobe, so infoni fizične oblike informacij. Ta ugotovitev je izhodišče za nov članek »Kaj je infonologija?«.
Po razmisleku bez jeze sem prišel do sklepa, da je urednik pravilno postupil, saj bi se po objavi tega dodatka itak predolgi »izvleček« dejansko prelevil v nekakšen »executive summary« (zbirno poročilo).
Med brskanjem po spletu sem pred kratkim prebral članek Alireza Noruzija »Uvod v informologijo«, objavljen leta 2022, kar me je spodbudilo, da sem takoj začel pisati »predhodno sporočilo« (Preliminary communication) na temo »infonologija«, ki bi bil moj pledoaje za »infonologijo« in hkrati polemika2 z Noruzijem.
2. Plaidoyer za »infonologijo«
Poleg materije, mase in energije so informacije v obliki infonov temeljni element vesolja. Podobno kot energija, lahko obstajajo v posebni obliki in so interkonvertibilni z energijo.
Informacijska fizika bo stroga znanost, ko bomo fizične osnove informacij lahko eksperimentalno preverjali in merili. Najbolj kritičen problem je, da (zaenkrat) še ni naprave za detekcijo in opazovanje infonov kot fizičnih oblik informacij, za katere se domneva, da imajo objektivno realno eksistenco in iz katerih je, poleg materije in energije, sestavljeno vesolje. Za razliko od fotonov so infoni nevidni, ker so hitrejši od fotonov. [5]
Informacije in entropija [6]
Če opazujemo graf, je tam, kjer je entropija neskočna in je ničelno stanje informacij, veliki pok! Puščica časa se je obrnila v levo, v smer samokatalitičnih procesov razvoja vesolja. Če gremo v levo, informacijska vsebina narašča. Potem ko so se izdiferencirale sile narave (gravitacija, šibke in močne nuklearne sile), se je pojavila materija. Če gremo še dalje v levo, se materija razvija v vedno bolj kompleksne oblike. Na sečišču krivulje in ordinate se pri ničelnem stanju entropije začnejo pojavljati anorganski samoorganizirajoči sistemi (npr. kristali). Napredni sistemi so sposobni ne le samoorganiziranja, ampak tudi bolj in bolj učinkovitega urejanja okolja. V levem kvadrantu smo dosegli točko pojava bioloških sistemov in inteligence. Razvoj informacijske vsebine odprtih (razvojnih) sistemov gre ad infinitum in vedno hitreje. Tradicionalni fiziki poskušajo pojasniti triparametrsko vesolje z dvoparametrskim sistemom. Struktura vesolja naj bi bila sestavljena iz materije in energije. Vendar za predstavitev strukture vesolja potrebujemo tri osi:
Predstavitev strukture vesolja s tremi osmi [6]
Kombinacije dveh od treh komponent tvorijo tri ravnine, ki predstavljajo teoretične meje našega vesolja. Kategorije m, e in i imajo lahko negativne vrednosti:
• antimaterija (jo pozna tudi tradicionalna fizika),
• antienergija (jo pozna tudi tradicionalna fizika),
• ničto stanje informacij ali antiinformacije (to bi naj bil epohalni prispevek informacijske fizike).
Da vesolje predstavlja sistem, ki pulzira, je spoznal in vedel že Heraklit (okrog 540–480 pr.n.št.), ki je rekel »Vesolje je večni ogenj, ki se z mero vžge in z mero ugasne.«.
Pred velikim pokom je bilo stanje antimaterije, negativnih informacij in pozitivne energije. Veliki pok je prehod čez os e, tj. iz enega stanja v drugo.
Točka omega (Omega point) je ekvivalent za os i. Naslednji veliki prehod bo prehod našega sedanjega vesolja v stanje antimaterije, antienergije in čistih informacij. Zahvaljujoč sposobnosti inteligentnih posthumanih sistemov bo dosežena točka omega, ko bo obstajala samo neskončna količina informacij, vključno z vsem znanjem, ki ga je možno imeti. In to bo konec sedanjega vesolja.
3. Zakaj informacijska metafizika in ne fizika?
V filozofiji je metafizika disciplina o absolutnem, nadčutnem, nadnaravnem, zlasti o najvišjem bistvu, to je o zadnjem, nespremenljivem vzroku vseh pojavov (o nesmrtnosti, duši, bogu, kategorijah, prvinah, ...), fizika pa proučuje naravne pojave.
Aristotelovim spisom o fiziki (proučevanju naravnih pojavov) so sledila dela o absolutnem in nadčutnem (o nesmrtnosti, duši itd.): gr. ta meta ta physika, po fiziki. Na policah so namreč spisi, ki jih danes štejemo v metafiziko, stali za spisi s področja fizike. Tako je bibliotekarstvo na neki način neposredno vplivalo na nastanek pojma metafizika.
Fizične osnove informacij so s čutili nezaznavne (so zunaj meja naših izkušenj), zatorej lahko informacijsko fiziko zaenkrat kritično poimenujemo informacijska metafizika.
Po (mojem) radikalnem materialističnem transcendentalizmu (transcendenten, lat. transcendens, čutnem spoznanju nedostopen, nespoznaten; Kantova »stvar sama na sebi«, Heideggrov »fenomen««) ni bitij ali stvari, ki niso materialne in telesne in kot take le spreminjajo obliko, tako kot sta po Einsteinovi posebni teoriji relativnosti masa in energija ista fizična entiteta (E = mc2). Pravimo, da je računalniška inteligenca umetna (AI), človeška inteligenca pa naravna (NI). To je navidezni paradoks. Pri UI je očitno, da je snoven. Medtem ko NI pozna UI brez ostanka, za človeka je NI, tj. njegova lastna inteligenca, še vedno velika neznanka, čeprav je očitno, da je ni brez človeškega telesa, telesnih nevronskih celic, sinaps in mrež, elektrokemičnih procesov, DNK in RNK . »V začetku je bila informacija. Beseda je prišla kasneje.« (Dretske, 1981) [7] Gre za pojmovanje, po katerem so informacije obstajale pred ljudmi in organizmi. Infoni kot fizične osnove informacij naj bi bili tvorni elementi vesolja poleg energije (toplote) in materije (mase). [6] NI ne more obstajati brez infonov.
Vse stvari so identične in se razlikujejo le po agregatnem stanju snovi.
Značilen rek za materialistično filozofijo je: Ex nihilo nihil (fit) (Iz nič ni nič)! Ex nihilo nihil fit je filozofska maksima, ki trdi, da nič ne nastane iz nič, s poudarkom na ideji, da stvaritev ne more izvirati iz ne-entitete.
Ta koncept nakazuje, da ni prehoda iz neobstoječega sveta v obstoječega, saj stvaritev ne more izvirati iz niča. Tako je Parmenid, starogrški filozof (540 pr.n.št., Eleja, danes Velija, južna Italija, 470 pr.n.št.) ustvaril ontologijo kot znanost o bivajočem, o tem, kar je v kolikor zgolj je.
V hinduizmu »Ex nihilo nihil fit« uteleša idejo, da stvaritev izhaja iz obstoječih entitet in ne iz nič, s poudarkom na tem, da je ves obstoj zakoreninjen v obstoječem stanju in ne izvira iz praznine.
Spoznali smo pravilnost izjave Nemo psychologus, nisi fiziologus in zdaj smo soočeni s kognitivnim imperativom spremembe paradigme, da bi dokazali Nemo informologus, nisi infonologus!
Če vemo, kaj iščemo, bomo to zagotovo našli3 . Zdaj vemo, da iščemo hipotetične (gr. hypothetikos, še nedokazan, hipoteza, domneva, »predpostavka«, tj. zgolj verjetna znanstvena teza, ki se uporablja pri razlaganju kakih dejstev ali pojavov) »infone« kot elementarne oblike informacij. Empirično iskanje dokazov o obstoju infonov kot elementov informacij pa je infonologija.
Slavni ameriški esejist, filozof in vodja transcendentalnega gibanja v Ameriki Ralph Waldo Emerson (1803-1882) je pridigal o »nad-duši« (over-soul), jaz pa o telesnosti in materialnosti vsega, kar obstaja. Povedal je tudi, da se znanstveniki ne zavedajo, koliko je njihova znanost dolžna domišljiji, saj je fantazija mati hipotez in »napak« [8] kot pogoja, brez katerega znanstveni deduktivni eksperimentalni empirizem ni mogoč. Navsezadnje je količina informacij v predpostavkah, ne v dokazih.
Na osnovi opazovanja preko 15 000 dogodkov, merjenih od CERN-a do Gran Sassa, ki kažejo, da obstajajo delčki, po moji domnevi infoni, ki potujejo hitreje od svetlobe (»20 parts per million above the speed of light«, 20 delcev na milijon nad svetlobno hitrostjo), ki smo jo do najnovejših odkritij imeli za skrajnjo naravno hitrost v vesolju (CERN Press Office, 23.9.2011)!
Po trku dveh protonov na trkalniku (LHC) v CERN-u nastane Higgsov bozon, ki razpade na dva curka hadronov in dva elektrona.
Bozoni so nosilci osnovnih interakcij (sil). Dobili so naziv po indijskem fiziku Satyendri Mathanu Bose-u.
Standardni model elementarnih delcev
Standardni model fizike delcev je teorija, ki opisuje tri od štirih znanih temeljnih sil (elektromagnetne, šibke in močne interakcije – brez gravitacije)
V medijih so Higgsov bozon pogosto imenovali »božji delec« po knjigi Nobelovega nagrajenca Leona Ledermana The God Particle iz leta 1993. Ime so kritizirali fiziki, vključno s Petrom Higgsom4 .
Lederman v knjigi pojasnjuje, zakaj je Higgsovemu bozonu dal vzdevek »božji delec«:
Ta bozon je tako osrednjega pomena za današnjo fiziko, tako ključnega pomena za naše končno razumevanje strukture materije, a tako izmuzljiv, da sem mu dal vzdevek: Božji delec. Zakaj Božji delec? Razloga sta dva. Prvič, založnik nam ni dovolil, da bi ga imenovali Prekleti delec, čeprav bi bil to morda bolj primeren naslov glede na njegovo zlobno naravo in stroške, ki jih povzroča. In drugič, obstaja nekakšna povezava z drugo knjigo, veliko starejšo ... [9]
Skratka, »infonologija« je informacijska (meta) fizika! [5]
4. Alireza Noruzi »odkriva Ameriko«!
Kako povedati nekomur, da ni rekel nič novega ali zanimivega. Obstaja veliko tovrstnih izrazov, eden izmed njih pa je fraza, da »odkriva Ameriko«, t.j. nekaj, kar je bilo že zdavnaj »odkrito«, kajpada brez namena, da bi neko osebo žalili, saj je dejstvo, da je Columbo odkril Ameriko že davnega 1492. leta!
Tega počne Alirezo Noruzi, ki je leta 2022 objavil Uvod v informologijo [10], kot da bi šlo za nekaj novega!
Noruzi začne članek s etimološko pojasnitvijo, da je »informologija« samostalnik, sestavljen iz dveh besed, »inform« in končnice »- ology«, kjer »inform« pomeni »informacija«, pripona »ology« »preučevanje.« Korenska beseda »- logija« izhaja iz grške besede »logos«. Je kombinirana oblika, ki označuje diskurz, razpravo, doktrino, teorijo ali znanost, kot sta psihologija in biologija (Merriam-Webster, Incorporated, 2022). Takšne besede so sestavljene iz grških ali latinskih korenin s končnico -logy, ki izhaja iz grške pripone -λογια (-logia), λεγειν (legein) govoriti.
5. Informatologija – Težakova dediščina
Leta 1998 v prispevku Težak in njegov učenec sem bil podal kratek historijat nastajanja informacijske znanosti in poskusov uvajanja besede informatologija kot imena za informacijsko znanost in pokazal, da je to postransko epizodo upravičeno razglasiti za Težakovo dediščino v razvoju informacijske znanosti v svetovnem merilu. [11]
Zadnjih sto let zgodovine informacijske znanosti lahko razdelimo na dve obdobji:
• obdobje pred uvedbo pojma informacijska znanost, od nastanka evropskega kontinentalnega dokumentarizma v poznem 19. stoletju do sredine 20. stoletja,
• obdobje od uvedbe pojma informacijska znanost sredi 20. stoletja, odkar se pod tem imenom nenehno razvija sodobna informacijska znanost (predvsem v ZDA).
Evropski celinski dokumentalizem se je razvil iz bibliografske vede P. Otleta in H. La Fontaina, ki sta leta 1895 ustanovila Institut International de Bibliographie v Bruslju. Leta 1903 je Otlet uvedel izraz znanost o bibliografiji in dokumentaciji, leta 1907 pa je ta izraz preimenoval v dokumentacijo. [12]
Po Shapiru [13] je izraz informacijska znanost prvi uporabil Farradane leta 1955 [14], po Bottleu [15] pa je izraz skoval Hanson iz Asliba leta 1956, ki izvira iz izraza informacijski znanstvenik, ki so ga v Veliki Britaniji uporabljali že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja za znanstvenike, ki so specializirani za iskanje informacij za svoje kolege.
Leta 1958 je bil v Veliki Britaniji ustanovljen Institute of Information Scientists; leta 1959 je bil izraz informacijska znanost uporabljen v učnem načrtu Državne univerze Pennsylvania v Filadelfiji. Leta 1962 je Wooster pripravil poročilo Implication of Basic Research in Information Sciences to Machine Documentation, [16] istega leta je Heilprin podal prvo definicijo informacijske znanosti. [17] Leta 1963 je izšla knjiga Beckerja in Hayesa Information Storage, ki je bila takrat kanonični opis sodobne informacijske znanosti; [18] Leta 1964 je Cuadra objavil članek Identifying Key Contributions to Information Sciences. [19] Leta 1966 je začela izhajati letna revija Annual Review of Information Science and Technology (ARIST). Leta 1968 je Borko objavil definicijo, ki je neposredno vplivala na preimenovanje American Documentation Institute (ADI) v American Society for Information Science (ASIS). [20] Leta 1970 se je revija American Documentation preimenovala v Journal of ASIS (JASIS); istega leta je izšla znamenita knjiga Uvod v informacijsko znanost, ki jo je pripravil in uredil T. Saračević. [21]
Leta 1951 je Briet izdala knjigo Qu’est-ce que la documentation, v kateri je opredelila dokumentacijo podobno kot definicije informacijske znanosti dve desetletji kasneje v angleško govorečem svetu. Knjižničarstvo, dokumentacija, arhivistika in muzealstvo so različna področja/stroke s skupnimi problemi, med katerimi ni ostrih meja. [22] To se v veliki meri ujema z razumevanjem področja bibliotekarstva, dokumentacije (arhivistike, muzealstva) in informacijske znanosti – BDIZ Boža Težaka, ustanovitelja informacijske znanosti na Hrvaškem. [23] [24]
Hkrati smo bili priča uvajanju izrazov informatika in informatologija za informacijsko znanost. Izraz informatika (informatique, blend, mešanica iz information + automatique) je prvi uporabil Philippe Dreyfus leta 1962. [25] B. Tell je na Švedskem istega leta uvedel izraz informatologija. [26] Tudi P. Atherton (1965) je zagovarjala izraz informatologija. [27] Od leta 1965 so Mikhailov, Cherny in Giljarevsky zagovarjali ime informatika. [28] [29]
V šolskem letu 1969/70 je bil na Frei Universität v Berlinu uveden študij informacijske in dokumentacijske znanosti, od leta 1987 samo informacijske znanosti (Informations- und Dokumentationswissenschaft, od leta 1987. samo Informationswissenschaft).
Informacijsko znanost, ki je bila po imenu, metodah in teorijah še v začetni fazi (in statu nascendi), je v znanstvene kroge Univerze v Zagrebu, na Hrvaškem in širše, v takratni Jugoslaviji, vpeljal Božo Težak.
Leta 1961 je ustanovil podiplomski študij dokumentacije in specialnega bibliotekarstva [30] , o katerem Bromberg piše [31], da je ob prihodu v Zagreb na predavanja in konference presenečen izvedel, da je Težak začel dveletni magistrski študij bibliotekarstva, dokumentacije in knjižničarstva. informacijskih znanosti v omenjenem letu, prvi te vrste na svetu. 15.6.1963. je podal v javnost gradivo za 3. stopnjo študija bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih ved. – Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Zagreb. [32]
Leta 1964 je ustanovil Center za podiplomski študij bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu; Koblitz [33] navaja Težakov Center za študij bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti kot primere uporabe izraza »informacijska in dokumentacijska znanost« in naslova publikacije Bibliografija dokumentacijskih in informacijskih znanosti. [34]
Leta 1969 je začel izdajati revijo Informatologia Yugoslavica.
Težak je zapisal: »Že samo ime informatologija naj bi označevalo teorijo in prakso oddajanja, prenosa, akumulacije, selekcije in absorpcije informacij (tako imenovani e-t-a-k-s-a kompleks) in je tako bolj specifično in širše od pojmov, ki se pojavljajo kot informatika, informacijske znanosti in storitve.« [35]
Leta 1970 sta Otten in Debons predlagala ime informatologija za metaznanost o informacijah. [36] Leta 1972 je Wellich objavil študijo Od informacijske znanosti do informatike: terminološka preiskava. [37]
Ob zavzemanju za mesto informacijske znanosti v veljavnem šifrantu ved, znanstvenih področij in podpodročij Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ARRS sem predlagal, da se v veljavni šifrant in klasifikacijo poklicev v Sloveniji doda naziv informatolog kot boljši od naziva informacijski znanstvenik. [38]
Ko je bil leta 1968 American Documentation Institute preimenovan v American Society for Information Science (ASIS), je s tern poimenovanje »informacijska znanost« postalo tudi uradno ime za novo znanost.
V začetku 1960-ih let sta se pojavili tudi alternativni poimenovanji »informatologia«, ki ga je vpeljal B. Tell, in »informatique«, ki ga je prvi uporabil Ph. Dreyfus. Najimenitnejši pristaš poimenovanja »informatologija« v svetovnih merilih je bil vsekakor prof. Težak, poimenovanja »informatika« pa ruski informacijski znanstveniki Mihajlov, Černi in Giljarevski.
Poskusi, da bi poimenovanje »informatologija« oziroma »informatika« zamenjalo ime »informacijska znanost«, niso uspeli, saj je informacijska znanost zaznamovala dobo in družbo kot informacijsko.
Pri informatologiji je šlo za iskanje neke splošne znanosti o informacijah, ki bi bila kot metaznanost hierarhično nadrejena drugim znanostim, ki se ukvarjajo z informacijsko problematiko5 . Takšno pojmovanje je v osnovi teoretično zgrešeno, ker so odnosi med znanostmi interdisciplinarni in ne hierarhični. Informatika je danes v večjem delu sveta ime za stroko, ki se ukvarja z razvojem, evalvacijo in uporabo informacijske tehnologije na področju določene dejavnosti. Pod vplivom Mihajlova in drugih se v Rusiji uporablja »informatika« kot poimenovanje za »informacijsko znanost«, ki je omejena na področje znanstvenih in tehnoloških informacij in znanstveno komuniciranje. Informatiko pojmujejo kot interdisciplinarno področje proučevanja, ki vključuje več oblik znanja in z njimi povezanih metod in paradigem ter podpira več disciplin (med drugimi tudi bibliotekarstvo), in jim s pomočjo osrednjosti pojma informacij zagotavlja koherentnost.
Poimenovanje »informatologija« se je obdržalo dlje časa samo na hrvaških univerzah, kjer ga je uvedel prof. Težak, ki je bil mnenja, da je to poimenovanje boljše in širše, kot sta »informatika« in »informacijska znanost«. Znanstvena revija Informatologia, ki jo je ustanovil in do svoje smrti leta 1980. urejal, je izhajala kontinuirano 53 let, od 1969-1991, tj. 22 let, pod nazivom Informatologia Yugoslavica, in od 1991-2022, tj. 31 let, pod nazivom Informatologia. Od Težakove smrti 1980. do 2022. leta je revijo urejal Mario Plenković.
Naslovna stran revije Informatologia z rombom, ki predstavlja e-t-ak-s-a (emisija, transmisija, akumulacija, selekcija, absorpcija) kompleks; revija je izhajala od 1969-2022 (do 1991 pod nazivom Informatologia Yugoslavica)
Ne glede na to, da predstavlja danes poimenovanje »informatologija« le eksotiko, v literaturi o zgodovini informacijske znanosti prof . Težak sploh ni omenjen kot znanstvenik, ki se je najdlje zavzemal za navedeno poimenovanje. ki je z terminološkega vidika danes mednarodno nesprejemljivo. Vendar je »krivo Drino« težko popraviti. Očitno gre za neinformiranost znanstvenikov na Zahodu, ki sicer prisegajo na znanost kot globalen, svetovljanski fenomen, nacionalnih znanosti ni, včasih očitno le deklarativno, in za krivičnost do znanstvenikov, kot je bil prof. Težak, ki jim dejansko pripada pravica do priznanja globalne znanstvene skupnosti na področju informacijskih znanosti ne glede na »velikost« držav, iz katerih so. Znanost je izrazito tekmovalna dejavnost. Eden od psihosocialnih motivov tekmovanja med znanstveniki je ravno priznanje pravice do njihovega prispevka k razvoju znanosti in stroke. [11]
6. Dve zadnji misli
»Kaj naj bi bila infonologija?« je metafikcijski literarni proizvod, v katerem ni nič izmišljenega. Dokler ne spremeni paradigme in postane informacijska fizika, bo informacijska znanost dobrim delom pravzaprav del psihologije o predmetih, ki spadajo v kognitivno znanost in nevropsihologijo. Semiološko gledano imamo »znak«,tj. »infon«, vendar moramo razodeti »objekt«, katerega pojem »infona« označuje kot »označeno«.
S pomočjo besednih razmerij skupne besede v naslovih, povzetkih ali polnih besedilih publikacij kot pokazatelja sorodnosti objav sta razkrita dva medseboj nepovezana »grozda« (cluster) avtorjev, starejši izvirni severnoatlantski ameriško-evropski grozd avtorjev (NA), ki jih povezuje uporaba poimenovanja »informatologija« (informatology) kot naziv za informacijsko znanost, in novejša evroazijska skupina avtorjev (EA), ki jih povezuje poimenovanje »informologija« (informology) kot »odkritje Amerike« z več kot petdesetletno zamudo
Razlika med tema dvema imenoma je zgolj terminološka.
»Grozd« NA vključuje sledeče avtorje: Tell (1965), Atherton (1965), Težak (1969), Otten&Debons, edina skupna člana (1970), Šercar (1998), Ibekwe, Aparac-Jelušić, Abadal (2019), …
EA »cluster« sestavljajo ti avtorji: Otten & Debons,1970, Horri, 1993, Kogan, 1985, Mokiy, 1994, Yuzvishin, 2000, Partyko, 2009, Bondarevsky, 2012, Faraji, 2016, Shakotko, 2017, Noruzi, 2022, …
Običajno se reče: Tertium non datur. Vendar je pokazano, da obstaja še tretja možnost – infonologija kot informacijska fizika in spodbuda za raziskovanje v novi smeri na področju informacijske znanosti!
Na ravni informacijske fizike ni razlike med lažjo in resnico, med miti in znanstveno dokazanimi dejstvi. Vedno govorimo o informacijah kot o »infonih« kot »agregatnih stanjih«. Para, voda, led je H2O, materialno vedno eno isto. Znak »objekta« kot označenega in znak »znaka« kot označenega sta namreč procesa istega modela.
Barthes je klasičnemu Saussurejevemu modelu dodal semiološki sistem na naslednji ravni, tako da tisto, kar je znak (označevalec + označeno) v izvirnem sistemu, postane označevalec (signifier) v drugem, kjer nastane mit, kot je razvidno iz diagrama. [40]
[2] Scharbert G., 2010. »Psychologus nemo, nisi Physiologus«--Johannes Müller und die Perspektiven einer médecine philosophique: Eine Entdeckung aus dem Universitätsarchiv [»Psychologus nemo, nisi Physiologus«--Johannes Müller and perspectives of médecine philosophique: a discovery from University’s Archive]. Wurzbg Medizinhist Mitt. 29, pp. 241-55. German. PMID: 21563376.
[3] Arciero, G., Bondolfi, G., Mazzola, V., 2018. »Nemo psychologus nisi physiologus«. In: The Foundations of Phenomenological Psychotherapy. Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-319-78087-0_3
[4] Hermann, Jakob. 1716. Phoronomia, sive De viribus et motibus corporum solidorum et fluidorum libri duo AD BENEVOLUM LE C T 0 RE M EULER’S
[11] Šercar, T.M., 1998. INFORMATOLOGIJA · TEŽAKOVA DEDIščINA V Šercar, T.M., 1998. Težak in njegov učenec: Nekaj spominov učenca na svojega učitelja. Cobiss obv 3(3), pp. 31-36. Znanstveni sestanek ob 90-letnici rojstva prof. dr. Boža Težaka Težak - začetek informacijske dobe, 26. september 1997, IZUM, Maribor COBISS OBVESTILA - LETNIK 3
[12] Šercar, T.M., 2015. Od RBU do COBIB. Organizacija znanja, 20 (7), pp. 78-98 OZ 2015/2
[13] Shapiro, R.F., 1995. Coinage of the term information science, JASIS 46 (5), pp.384-385.
[14] Farradane, J.E.L., 1955. Professional education of the information scientist, in: International Congress of Libraries and Documentation Centres IIb, Conference, Brussels, 1955 (Martinus Nijhoff, The Hague, 1955) 76-81.
[15] Bottle, R.T., 1997. »Information Science« In J. Feather and P. Sturges (Eds.). International Encyclopedia of Information and Library Science. London: Routledge, 1997
[16] Wooster, H., 1962. »Implications of Basic Research in Information Sciences to Machine Documentation« (To be presented by Dr. Harold Wooster, Chief, Information Sciences Division, Directorate of Mathematical Sciences, Air Force Office of Scientific Research, at Third institute on Information Storage and Retrieval, The American University) IMPLICATIONS OF BASIC RESEARCH IN INFORMATION SCIENCES TO MACHINE DOCUMENTATION
[17] Heilprin, L. B. 1963. Toward A Definition of Information Science. Short Papers in Automation and Scientific Communication, Annual Meeting, American Documentation Institute, October 6-11, 1963. pp. 239–41.
[24] Težak, Božo. Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2025. . Težak, Božo - Hrvatska enciklopedija
[25] Gammack, J.G., Hobbs, V., Pigott, D.,2006. The book of informatics. Thomson Learning Nelson.
[26] Tell, B.V. (1965). A Swedish Course in Scientific Information Transfer and Retrieval. In Proceedings of the 31st Meeting and Congress of the International Federation for Documentation, in cooperation with the American Documentation Institute, Washington, D.C., U.S.A., October 7-16, 41-47.
[27] Atherton, P. (1965). Letter to the Editor. American Documentation, April, p. 126.
[28] Mikhailov, A.I., Chernyi, A.I. & Giljarevskij, R.S. (1967). Informatics: new name for the theory of scientific information. FID News Bulletin, 17 (7), 70-74.
[29] Mikhailov A.I. &Giljarevskij, R.S. (1971). An introductory course on informatics/documentation. Working document submitted by the FID to the UNESCO, 31 Aug. 1970, 208 pages. Retrieved from http://unesdoc.unesco.org/images/0000/000006/000676eb.pdf. (Archived by the Internet Archive at http://bit.ly/2Z5p0g1)
[30] Muljević, V., 1981. Heading towards the third information revolution. Informatologia Yugoslavica 13 (1-4), pp. 1-12.
[31] Bromberg, E., 1965. Education for Experts in Information: Yugoslavia, Special Libraries (October), pp. 583-585.
[32] Težak, B. 1963. Studij III stupnja iz bibliotekarstva, dokumentacije i informacionih znanosti. – Prirodoslovno-matematički fakultet, Zagreb (umnoženo).
[33] Koblic, I., 1968. »Bibliotečnoe delo i informacia-dokumentacia: otličitelnie i obščie čerti«, in A. I. Mihailov, A. I. Černi, R. S., Giljarevski, V. J. Afremov, Teoretičeskie problemi informatiki. Moskva: VINITI, 150 (1968), pp. 128-151.
[34] Holzbauer, H. (Comp.), 1967. Bibliography of Documentation and Information Sciences. Washington: US Department of the Interior.
[35] Težak, B. (1969). Introduction. Informatologia Yugoslavica, 1(1-4), 1-2.
[36] Otten, K. & Debons, A.,1970. Towards a metascience of information: informatology. JASIS 21 (1), pp. 89-94.
[37] Wellisch, H., 1972. From Information Science to informatics: a terminological investigation. Journal of Librarianship, 4(3), pp. 157-187.
1 Beseda je pripisana filozofu medicine (Philosoph medicine) Johannesu Müllerju, ki je zapisal »Psychologus nemo, nisi Physiologus« (No one can be a psychologist without being a physiologist, Nihče ne more biti psiholog, če ni fiziolog) v svoji Dissertatio inauguralis physiologica sistens commentarios de phoronomia animalium (Znanstvena razprava o fiziologiji, ki vsebuje komentarje o foronomiji živali, objavljeni leta 1822. [2] [3]
Herman (1716) pojasni, kaj je foronomija: »Cum vero in rebus hisce subsidiariis explicandis materia in.tantum excreverit, ut non contemnendam opusculi partem constitueret, natus demum est praesens tractatus; quem generaliori titulo Phoronomiae, seu De Viribus & Motibus Corporum solidorum & fluidodrum, insigniendum & in duos libros dividendum duxi, quorum prior vires & motus corporum solidorum, fluidorum vero alter, evolveret . » (Ko pa je gradivo za razlago teh pomožnih zadev toliko naraslo, da je predstavljalo del dela, ki ga ni treba prezirati, se je končno rodila pričujoča razprava; za katero sem menil, da bi jo bilo treba označiti s splošnejšim naslovom Phoronomiae ali O silah in gibanjih trdnih in tekočih teles in razdeliti na dve knjigi, od katerih bi prva razvijala sile in gibanja trdnih teles, druga pa tekočine). [4]
2 Polemika , gr. polemos vojna, peresni boj, vrst literarnega dela
3 Jezus Kristus pravi v Govoru na gori: »Iščite in boste našli.« (Mt 7,7)
4 Peter Higgs (1929-2024, Edinburgh, Škotska, britanski fizik je leta 2013 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za domnevo o obstoju Higgsovega bozona, subatomskega delca, ki je nosilec polja, ki daje vsem elementarnim delcem maso skozi svoje interakcije z njimi.
5 O tem glej tudi prispevek Ibekwe, Aparac-Jelušić in Abadal iz leta 2019 »Iskanje krovnih izrazov v informacijski znanosti. Sledenje izvorom informatologije in informatike. [39]
