1. januar 2002. – V. letnik
Poletje bo odšlo in z njim boš tudi ti odšel neznanokam. A naj povsod te spremlja bog.
Poletja več ne bo. Odšlo bo z njim vse lepo. Spet bo jesen. Le spomini bodo ostali na lepe poletne noči.
Usmili se me, ljubi človek. Usmiljenja te prosim. Ti si zrak, ki ga diham. Si neskončnost. Si sreča, si življenje. Moje si čustvo.
Usmili se me v neskončnosti. Kot angel varuh si. Med zvezdami, v sončnem jutru, ko se zbujaš.
Usmili se me.
