Ogledala, stekla, kamere
Še srat ne moreš mirno
Ogledala stekla kamere, nasmeh je skrivenčen, smrad in nesnaga še večja
Ogledala, stekla, kamere, komur je človek človek
Samemu sebi verjetno ne!
Še srat ne moreš mirno
Ogledala, stekla, kamere, pincete, igle in papir
Pričajo, kakšen je bil tukaj mir
Vse je usrano in poscano
Le da ogledala, stekla, delajo!
Ogledala, stekla, kamere!
JEZIK
Zakaj bi moral svoj jezik tesat, če ga življenje teše?
Zakaj bi moral svoj jezik tesat, če ga iskra kreše?
Zakaj bi moral svoj jezik tesat, če pa je glasnik moje duše in mojega srca?
JASMINA
Si črna kot oglje
Tvoji lasje so kot najbolj rodovitna zemlja
Tvoje oči so temne, a ko se zasvetijo, so svetle kot afriško sonce
Ti si Atena, ki kraljuje Olimpu
Spodaj imaš na tisoče oboževalcev, ki bi te radi videli
A ti si hladna, s pogledom satreljaš okoli in ne zmeniš se zanje
Iščeš svojega izbranca, v katerega boš zalučala zlato jabolko
In tisti, ki bo zadet, bo za vedno tvoj. A le kdo?
Kdo je tisti, si ga morda zadela, ali je zato še čas?
Ali je tvoje srce v skritem kotičku že prižgano za kakšnega mladca?
Ali je tvoj Olimp še vedno prazen, ali pa je na tvoji desni le kdo?
Nič zato, če imaš koga, oboževalci so spodaj zgradili mesto!
Mesto, ki je svetovno znano
Mesto, ki ga obiskujejo iz vsega svea
Mesto, v katerem živi že več milijonov ljudi
In ti si središče
Si kot v areni. Ljudstvo burno kliče po tebi!
