1. januar 2001 – IV. letnik
Barve mavričnega spektra, ples najinih teles, tek naju dveh, sreča in ljubezen… Smeh.
Kakor neodkrit pobeg, tvoj žalosten pogled, postaja jaz in, jaz postajam ti… V raju šelesti.
Moč mesecev skrbi, sonce negledljivo, hrepenenje neminljivo, vse to… Je dan in ti.
Drhtenje severnega vetra, bujenje samotarjevih oči, povsod tesnoba in… Glej, to si ti, preblisk jasne noči.
Pogled sovinih oči, beživa v strasti, sama sva… Mrak in za njim dneva ni.
Šumenje stopinj skeli, v naju turobnost dokler…
Udari pogled praznine in se zasliši krohot ptičje divjine.
Nihaj veje orkana, vulkan bruha, hrumi, vse se izmika, udarec v oči… Kri, noči in tebe ni.
Preblisk temne noči, solze v naročju ljubezni, predana smehu strasti… Hočeva raj, ki ga ni?!
Obljubiva vetru listje, zvezdam nebeško čistino, rosi biserov sto… Za pobeg v mrtvo divjino!
»Boleče niti hrepenenja, stkane s poljubi drhtenja, postajajo smisel življenja, in ti-vse, kar imam.«
Še vedno doni!
