(01. 02. 1922 Tlake pri Rogatcu – 07. 02. 2004 Ljubljana), pesnik, prevajalec, urednik, lektor, novinar
Tone Pavček je o Jožetu Šmitu napisal: »Bil je mil človek in nežen pesnik. « (Hiša Cankarjeve zaveze, Cankarjeva založba, 2005)
Rodil se je v vasici Tlake pri Rogatcu v številni kmečki družini. Od dvanajst otrok je ostalo živih devet otrok, ki so bili med seboj vse življenje tesno povezani.
Osnovno šolo je obiskoval pod Donačko goro, kjer so učitelji zgodaj prepoznali njegovo nadarjenost in pesniški talent. Zato je šolanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani. To je bilo odločilno za njegovo nadaljnje življenje zaradi odličnih učiteljev in sošolcev, kasnejših pesnikov, literatov, slikarjev, režiserjev, pevcev, skladateljev in filozofov. Kot dijak je pričel objavljati svoje pesmi v glasilih Mentor, Mladika, Dom in svet. Maturiral je leta 1941.
Da bi se izognil prisilni mobilizaciji v nemško vojsko, je leta 1942 in 1943 študiral gozdarstvo na Dunaju. Bolnega so Nemci prisilno mobilizirali in poslali v Normandijo, kjer je tretji dan po invaziji prebegnil k Angležem, ki so ga poslali v Anglijo, na Škotsko in v Italijo (1944). V domovino se je vrnil s peto prekomorsko partizansko brigado, kjer je bil v kulturniški skupini. Osvoboditev je dočakal 9. maja 1945 v Ljubljani, vendar so ga demobilizirali šele leta 1946.
Po vojni je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost. Od leta 1947 do 1964 je bil novinar pri »Kmečkem glasu« in urednik pri »Socialističnem kmetijstvu in gozdarstvu«.
Od leta 1964 do 1976 je delal pri Mladinski knjigi. Najprej je bil lektor, nato direktor vseh publikacij za mladino (Ciciban, Pionirski list, Pionir, Mladina, Otrok in družina, Proteus), zadnjih pet let pa je bil urednik Cicibana. Uredništvo Cicibana in Cicidoja je objavilo, da bo leto 2022 v znamenju Jožeta Šmita. V januarskem Cicibanu so objavili njegove uganke, v januarskem Cicidoju pa njegove pesmi za otroke iz zbirke Kdo živi v tej hišici. Objavljal je tudi v reviji Barčica in Kurirček.
Prve pesmi je objavil v reviji Mentor leta 1938. Po vojni je objavljal v vseh pomembnejših slovenskih revijah, pisal pa je tudi književne kritike, kratko prozo in kratko mladinsko prozo.
Jože Šmit je prejel Levstikovo nagrado za pesniško zbirko Kako bomo umirali, dve Kajuhovi nagradi za pesniško zbirko Lirika časa in pesnitev Koleselj iz cedilike in nagrado vstaje slovenskega naroda za pesnitev Koleselj iz cedilike.
Rojstno hišo Jožeta Šmita so prenesli iz Tlak v Rogatec. Postala je začetek in nato osrednji objekt pri nas največjega Muzeja na prostem Rogatec in so ga razglasili za spomenik državnega pomena. Leta 2021 je muzej praznoval 40-letnico ustanovitve.
Jože Šmit je častni občan Občine Rogatec. V počastitev 100-letnice njegovega rojstva in 40-letnice muzeja bosta občina in muzej počastila njegov spomin s številnimi kulturnimi dogodki, ki bodo potekali vse leto. Spomin nanj ohranjajo tudi na Črnem vrhu nad Idrijo, kjer je preživljal čas po upokojitvi, in v Litiji, kjer je živel pred preselitvijo v Ljubljano in je tam tudi pokopan.
O njegovih knjigah in življenjskih jubilejih je bilo v slovenskih časopisih objavljenih veliko člankov in intervjujev. Povabili so ga na številne slovenske šole, kjer se je srečeval z otroki. Zanje je napisal pesmi in uganke, ki so bile objavljene v samostojnih knjigah in v publikacijah za otroke in mladino. Ko je bil urednik Cicibana, je nadaljeval delo Kristine Brenkove in Branke Jurca in je pritegnil k sodelovanju najboljše pisateljice in pisatelje ter ilustratorke in ilustratorje.
Bil je član Društva slovenskih pisateljev in v prijateljskih stikih z vsemi slovenskimi pesniki in pisatelji svojega časa.
Dela Jožeta Šmita:
Pesniške zbirke:
– Srce v besedi, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1950
– Dvojni cvet, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1953
– Trepetlika, Cankarjeva založba, Ljubljana 1962
– Lirika časa, Borec, Ljubljana 1965
– Lirična postila, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1965
– Koleselj iz cedilike, Borec, Ljubljana 1967
– Kako bomo umirali, Mladinska knjiga, Ljubljana 1970
– Zlo stoletja, Partizanska knjiga, Ljubljana 1971
– Hoja za Katulom, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1972
– Eden izmed vas, Cankarjeva založba, Ljubljana 1982
– Vzeti kamen iz ust, Obzorja, Maribor 1988
– Grenki med, samozaložba, Ljubljana 1990
– Izbrana lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002
– Pesmi, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana 2005
Pesmi za otroke – knjige:
– Marjetka, Mladinska knjiga, Ljubljana 1951
– Kaj nam je popisal Jakec, Mladinska knjiga, Ljubljana 1953
– Pol za šalo, pol za res, Lipa, Koper 1956
– Kdo živi v tej hišici, Mladinska knjiga, Ljubljana 1959
– Kaj dela žabica, Mladinska knjiga, Ljubljana 1973
– Ježek se ženi, Mladinska knjiga, Ljubljana 1974
– Polonca gre na morje, Mladinska knjiga, Ljubljana 1977
– Vozimo, vozimo vlak, Mladinska knjiga, Ljubljana 1977
– Dedek ježek in minibaba, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992
Pesniški prevodi – izbori, sodelovanje:
– Rimska lirika, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1968
– Pesniki Bagdale, Mladinska knjiga, Ljubljana 1966
– Marc Alyn, Tišina v ptici, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1968
– Madžarska lirika 20. stoletja, Pomurska založba, Murska Sobota 1977
– Antologija hrvaške poezije, Cankarjeva založba, Ljubljana 1975
– Sodobna ciprska lirika, Pomurska založba, Murska Sobota 1980
– Shakespeare, poezija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1973
Prozni prevodi:
– številna dela za mladino avtorjev iz drugih republik bivše Jugoslavije (J. Cazi, V. Čerkez, S. Bulajić, A. Martić, O. Skakavac, P. Dapčević, G. Vitez)
– dela sodobnih evropskih avtorjev z vojno tematiko
Pesniški prevodi – knjige:
– Katul, Pesmi, Založba Obzorja, Maribor 1959 (Catullus, Gaius Valerius, ok. 84 - ok. 54 pr.n.š.)
– Mihail Eminescu: Lucifer, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1965
– Visoka pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana 1971 (hebr. Sir Hasirim, lat. Canticum canticorum)
Prevodi iz latinščine - knjige
– Gaj Svetonij Trankvil, Dvanajst rimskih cesarjev, (Gaius Suetonius Tranquillus [cca leta 75 - 145 n. št.]: De vita caesarum, uvod prof. Anton Sovre, prevod iz lat. in opombe Jože Šmit), Cankarjeva založba, Ljubljana 1960
– Gaj Salustij Krisp, Vojna in prevrat (Gaius Salustius Crispus [86 – 35 pr. n. št.], Bellum Iugurthinum, Bellum Catilinae, Epistulae ad Caesarem, iz latinščine prevedel, spremno besedo in opombe napisal Jože Šmit), Mladinska knjiga, zbirka Kondor, Ljubljana 1968
Tone Pavček, ki je uredil zadnjo pesniško zbirko Jožeta Šmita z naslovom »Izbrana lirika« (MK 2002), je napisal, da je bil Jože Šmit: »pesnik stišane pesniške besede, mila osebnost prvega povojnega pesniškega rodu, že od vsega začetka do danes na intimni srčni strani pesnjenja …«.
Viri:
Tone Pavček, Jože Šmit, Hiša Cankarjeve zaveze, Cankarjeva založba, Ljubljana 2005
Tone Pavček, Lirika Jožeta Šmita, Šmit Lirika časa, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2002
Matjaž Kmecl, Črta pod izpesnjenimi pravljicami, Jože Šmit, Eden izmed vas, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982
Veliki slovenski biografski leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008
Jože Horvat, Pesnik zastrte bolečine, Delo, 12. 02. 2004
M. Žebovec, Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do 1929, Ljubljana 2007,
F. Zadravec, Sto slovenskih pesnikov, Ljubljana 2004
Enciklopedija Slovenije, knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999
Luc Menaše, Svetovni biografski leksikon, Založba Mihelač 1994
Drago Bajt, Slovenski kdo je kdo, Nova revija, Ljubljana 1999
Mala splošna enciklopedija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1976
Ladislav Lesar, Verjamem v ljubezen, v to večno iskanje, intervju z Jožetom Šmitom, Nedeljski dnevnik 03. 02. 2002
Ladislav Lesar, Jože Šmit, poet veselih in otožnih rim, Nedeljski dnevnik 09. 03.1997,
Brane Jeranko, Čudovita slutnja svobode, pogovor z Jožetom Šmitom, NT RC st. 25, 23. junij 1994,
Iztok llich, Jubilej pesnika Jožeta Šmita, Večer 01. 02.1972
Iztok llich, Pogovor z urednikom in pesnikom Jožetom Šmitom, Večer 31. 8.1974
Občina Rogatec, spletne strani
Muzej na prostem Rogatec, spletne strani
knjige Jožeta Šmita
družinski arhiv
