Leta 2011 je bil gost literarnega društva Mariborska literarna družba pesnik Jakša Fiamengo, veseli in modri mož iz Splita. Poznal sem ga iz prireditve »Dalmacija u pohode«, ki se je ponavadi končevala prav v tem mestu, in iz Zagreba, iz druščine hrvaških pesnikov. Split je bil jugoslovanski Neapelj – po pesmi in po veselju, tudi s številnimi besedami iz italijanščine. Jakša je v njem prispeval nekaj najlepših pesmi – od Karoce do Nadaline. Vedno se je jezil, če so ga predstavljali kot pesnika Nadaline. A to so bila zlata leta popevk in prav splitski festival jih je dal nekaj, ki so se prepevale tudi po Evropi. Redko so mesta prepoznavna po pesmih, nekaj takšnega kot Neapelj, Sarajevo in Split.
V poročni dvorani smo ga sprejeli v imenu Hrvaškega društva Maribor in njegove predsednice Dunje Bezjak.
Petje je posvetilo literarni večer.
Hrvaško društvo Maribor je prispevalo petje skupine Dalmari.
Svečano vzdušje ob branju.
Knjige, knjige in knjige. Poezija.
Pogovor z Marjanom Pungartnikom.
Njegovo branje je pazljivo poslušala Tihomila Dobravc.
Pogovor na Glavnem trgu, prisoten je bil tudi hrvaški konzul dr. Šime Ivanjko.
Obiskala sva Gradec in razkazal sem mu center. V njem so videli tujca in so ga ogledovali z nezaupanjem.
Med drugim sva se ustavila pred hišo Gottfrieda Maurerja, graškega žganjarja, ki je v svojo hišo vgradil kariljon.
Na koncu sva obiskala še Ptujsko goro in se pogovorila s tamkajšnjim svečenikom.
In ko se je ustavilo njegovo srce, sem se vrnil k njegovemu verzu »zaobljubi me tistim ki še vedno vame verujejo«.
