Brez njih
ni mojega pisanja.
... Že kalček nov
spod roke
mi odganja...
KAJ VSE JE V TEBI
Kaj vse je v tebi,
kaj vse spomin
potlači v pozabo.
Nekoč tako velika stvar
nepomembna je postala.
Kaj vse je v tebi,
kaj vse povedal bi spomin,
kaj vse si doživel,
skril svetu, sebi,
da laže bi živel.
KOT SPUŽVA
Kot spužva
vsrkavam
vaše zlo.
Kot mozaik
zlagam v srcu spomina
prekletstvo.
Kot spužva sem,
utrujena, zgaraan,
strgana, razcapana
in zavržena samevam
na smetišču življenja.
ZBUDILA SEM SE
Zbudila sem se
davnega jutra,
a v napačnem svetu.
Kdove od kod
me je pripeljala usoda,
kdove kam
mi je usojeni iti.
Vem le to,
da ta svet ni moj
in ni zame.
Rodila sem se pač
davnega jutra,
a v napačnem svetu.
KAKO TUJA MI JE TA SOBA
Kako tuja mi je ta soba,
odkar ne prideš več.
Kako hladna postelja,
odkar spiš drugje.
Kako grenka pijača,
odkar jo pijem sama.
Kako dolgočasne pesmi,
odkar igrajo le yame.
Kako moreča tišina,
odkar te ni več.
