Čutim te.
Ovohavam znoj tvoje sence.
Šumeče vonjave med tvojimi stegni.
Slišim te.
Čofotanje v vodnem poljubu.
Zvok violine v čarobnih izdihih.
Vidim te.
Zasipuješ luknje življenja.
Iz gline, prekrito s kožo,
oblikuješ kip skupnosti.
...In če imam dober dan,
komponiraš simfonije
z utripajočim nasmehom
v izlivu bleščečih šal.
POKVARJENO OKO
Aprilski veter se odbija
v razpokah osušenih ustnic.
Je kaj novega?
Pokvarjeno oko.
Limonin nasmeh.
Stopljene kocke ledu.
Ona daleč stran,
misli, na kdo ve kaj.
Ona daleč vstran,
se smeji, kdo ve komu.
HLADNO
Njen dotik.
Hladen.
Njen pogled.
Hladen.
Jezik.
Besede.
Hladne.
Raje bom zaprl okno.
DOTIK
In še nebo bo zabeležilo
pijane poglede.
Namizni prt bo vpil
razlito kapljico.
Masten las bo z nasmejano roko
sčistil kozarec.
Kos kruha bo poplaknil
naliv žganja.
Umazanija za nohtom bo zablestela
v zarjavelih besedah.
Samousmiljenost se bo skrila
za zobne obloge.
In njihove sprijete dlake trebuhu
bodo hrepenele po dotiku.
ŽELJA
Tu sem,
vzami me.
Vem, da si me želiš.
Stegni roko,
pobožaj me.
Tako mokra sem.
Čakam tvoja usta.
Samo tvoja,
mi je šepetala-
polna steklenica
Jack Danielsa
na mizi.
ŽRTEV ČASA
Blesti se
kristalno čist
zaboden v oko.
Poljub odmaknjen
leto stran
od istih ustnic.
Ovele šale
drobno shranjene
v pozabi.
Skrbno izruvana strast
s črno kravato
nekje v spominu.
In še kar sva tu
v isti sobo
žrtve časa.
NJEJ I
Nedolžna barva oči,
nedolžen okus poljuba.
Kriminalna privlačnost.
Naliv obremenjujočih misli.
Misli name?
Blisk skušnjave.
Rad bi jo pogoltnil v nasmeh
in počesal lase
v preznojen objem.
Razdraženost v končicah prstov,
kričeč kot rdeči madež
na nekončani sliki.
Prepuščen visenju
ob telefonski slušalki.
Rad bi ji skuštral lase
in pogoltnil nasmeh
v preznojen objem.
In pogled v ogledalu
zanemarjenega javnega stranišča
mi razkrije lesk v neobrit obraz
prebujajoče se ljubezni.
NJEJ II
Oddaljena od ušasa,
odrinjena iz misli.
Naseljena v orgazmu,
v upanju privzdignjena.
Zasidrana v nasmeh.
Zaklesana v očeh.
Najdena v blatnem poljubu,
pogrešana v kozarcu.
Ti si.
Mogoče tista.
Prava.
LITERARNI VEČER
Zazvonil je telefon.
Na oni strani je bil nek organizator,
ki me je povabil
na neki literarni večer.
Rekel je, da bo veliko pesnikov
in če bi lahko prebral 5, 6 pesmi.
Dobro, pridem, sem rekel.
Dišalo je po dobri pijanki.
Po poti sem se ustavil v dveh gostilnah...
In ko sem prispel tja zadnjo minuto,
sem videl, da se je vse malce zavleklo.
Povprašal sem organizatorja po kakšni gostilni.
Rekel je, da imajo oni kavo in čaj in sok.
»Ja, ja, kaj pa kakšno gostilno v bližini?«
sem odgovoril.
Hitro sem našel gostilno s hitro postrežbo.
Mater, kako mi je pasalo piti.
Šel sem nazaj in prebral nekaj pesmi.
Ploskali so.
Nato smo šli na neki grad,
kjer naj bi spet brali.
Še prej sem skočil v gostilno.
Na gradu so brali in brali...
Potem sem na oder stopil jaz.
Bil sem že tako pijan,
da sem zjecljal eno pesem
in rekel: »To je vse iz Rogaške.«
Ploskali so, zelo so ploskali,
ampak mislim,
da me ne bodo več povabili.
BLEFERJA
Pesniki, ha, pesniki.
Jaz in moj prijatelj Jasin-
tudi pesnik.
O poeziji midva.
On pravi,
veliko moraš znati.
Jaz pravim,
veliko moraš doživeti.
On pravi,
ujeti moraš potovanje omejenega zvoka
in odmeve.
Jaz pravim,
nepomemben trenutek moraš
razmahniti v veličastnost.
On pravi,
odpreti je treba nevidne spomine.
Jaz pravim,
zavohati moraš živahnost vesolja.
On pravi,
piti, piti moraš veliko.
Jaz pravim,
še več, še več kot veliko moraš piti.
In pila sva
in se strinjala z znanjem, spomini,
izkušnjami, živahnostjo vesolja...
Na koncu sva se strinjala z vsem.
Celo s tem, da piševa,
ker lahko opravičeno zapijeva noči,
in da sva pravzaprav zapita
literarna bleferja.
( Ampak tudi to je nekaj.)
VODA
Požgano jutro, kajpak.
Opeharjeno telo zgroženo razgali željo.
Vode, neizmerno količino vode.
Od nekje se privleče bolečina,
poskuša se namestiti nekje med ušesi.
Neodločna je, zelo neodločna
in telo ujame vsako kapljico vode
in še in še vode.
Vključi se avtomatski navigator,
zgolj ob usodnih primerih.
Popelje roko do hišne lekarne.
Odloči se za dvojni lekadol
in multivitaminskega giganta
ter za dve jajci na oko.
