Prišla sem zjesenjo
ko se zemlja daruje življenju
in se pripravlja za srečanje
z duhovi globokih noči
Sem otrok škrlatne svetlobe
in ti otrok vlažne dobe
ki pripravlja za rast moja tla
Ne ruši mojih kamnitih kosti
Ne odnašaj plodne prsti
Ne izpiraj posod mojih moči
Bodi mi prizanesljiv
Čez kožo svoj slap razlij
2.
Vzletele so deve
v tančice odete
Zaplesale vile
zelenokrile
Oživeli duhovi vode in vetra
Vsa bitja otroških src
Vse se je izvilo iz otrplosti
Ko sta se srečali duši dvojčici
3.
Sem divja
svetla
razmršena
svoja
Tu
pred obličjem nemega starca
sem jaz jaz
in skupaj s teboj
se odpiram
navzven in navznoter
Cvet tisočerih popkov
v rastočih prsih
razprtega srca.
Pozabljeni svetnik
na kraj u moči
deli z nama
te sanje
ki se vrtinčijo z reko
v dalje
Tam se vodovje skali
in ni več izvir
čist in iskriv
kristal radoživ
A Johanes molči
4.
Popeljem te tja
na kraj mojih želja
kjer gozd je globok
in mogočna skala za dva
Bukve srebrnozelene
se pnejo v nebo
Objemi drevo!
V njem smole dišijo
stare zgodbe spijo
pradavne moči
Slap pa blago šumi
Voda
kristal v mavrični igri
daruje
vir nesmrtnosti
Samo za.to
da ostanem
jaz jaz
in ti ti
Na skali mogočni za dva
5.
Ker ne jaz
in ne ti
ne bova pila iz zvezdnih noči
čarovniških zvarov
ki vnamejo kri
zmeglijo oči
Prišla sva
da se zlijejo
svetlobne niti
Ko bova zrla
z vrhov
Treznosti
6.
In angelom hvala
da sem vzdržala
da se ti nisem dala
ko so ob stenah
moje kože
divjale tvoje
gartrože
7.
Odpelji me na Kras
in me primi čez pas
da ponikneva
v travnih kamnitih gmajnah
da se zgubiva
v vrtačah rdeče prsti
Ti boš pil vino
jaz zvezdne noči
na zemlji rdeči
se bo zlila s tvojo
moja kri
