Ko odpadejo
zidovi nevidnih ječ,
pred menoj izginjajo
bojazni okostenelih pajčevin,
pogrezajo se brezna
temačnostnih soban,
veter zaječi v golih vejah
in dež potolče odpadlo listje.
Ničesar ni več.
Sama s premočenimi
škornji pred vrati.
In svetloba, ki vabi,
da posedem pri njej.
ROMANCA
Prišel je,
da je osvetlilo
sonce,
premaknilo morje,
zažarel ogenj.
Nagovorila
sta se z
igrivostjo besed,
peresnimi koraki,
prepoznala
v nepoznanih čustvih.
V kotičkih srca
sta se začutila.
Ogenj in led.
MED NEBOM IN ZEMLJO
Nebo je razprlo
zaveso in trak.
Sončni osoj
prerezal je čas.
Vse šelesti.
Kar pleše,
spustilo je sij.
V zavetju
sonce bledi.
Gorkota mi
reže v obraz
in veter
razčesava lase.
Obzorje je vse
naokrog.
