Bera besedil primorskih seniorjev je bila letos količinsko in kakovostno precej tehtna. V nasprotju z lanskim letom, ko je prevladovala proza, so letos na svoj račun prišli ustvarjalci pesmi, saj jih je bilo znatno več kot proznih sestavkov.
Motivno-snovno-idejna podstat besedil je bila različna. V prozi so prevladali spominski zapisi, tako realni kot fiktivni. Več piscev se je odločilo, da bo zasukalo svoje pero v smer zgodovine, bližnje in daljne, vsekakor pa v 20. stoletje. Prva svetovna vojna, čas po drugi svetovni vojni, nesmisel postavljene primorske meje, ipd. so bile okoliščine, ki so navdihovale avtorje, njim pa so bolj ali manj učinkovito uspelo zgraditi zgodbe okoli njih. Ni manjkalo tudi aktualnih tem, predvsem begunstva, pa tudi socialnih motivov, v katerih nastopa mali človek kot nosilec pozitivnih vrednot.
V pesmih je najti občuteno več osebnih silnic, ki sočasno predstavljajo močno in šibko točko tovrstnega ustvarjanja. Jasno je, da poezija izhaja predvsem iz lirskega občutja, toda avtorji težko ločijo, kdaj je ta lirski občutek tako obče nastavljen, da lahko nagovori slehernega. In to se mora zgoditi prek podob. Te pa naj bi bile kolikor toliko izvirne, da bi občutje lahko delovalo na bralca, ne glede na to, kar hoče izraziti avtor. Na tem področju stojijo in padejo pesniška besedila, ki so bila v večini še vezana na rimo ( kar ni nujna predpostavka za poezijo – to se včasih pozablja), toda snovno so segali na različna področja. Največ je bilo seveda eksistencialnih besedil, pravo presenečenje pa so ustvarili nekateri primerki ekološke poezije, nekateri poskusi angažirane in revolucionarne pa tudi figurativne oz. vizualne poezije.
Očitno je, da so se avtorji letos bolj navdihovali ob lirskem občutju sveta. Večina del je bilo poslanih na natečaj iz pedagoškega vzgiba, da bi dobili napotek ob ustvarjanju, kar nedvomno kaže na pomembnost, ki jo – ob izbiri letno najbolj dovršenih besedil – ima natečaj V zavetju besede tudi za rast slehernega pisca.
Nedvomno so vsi pisci pokazali spretno roko in željo po nadgrajevanju, ki bo zagotovo uspešna, če si bodo sami upali presegati stereotipe, iskati fantaziozne in izvirne rešitve, poskusili obrniti pripovedne perspektive, predvsem pa – veliko brali, kar jim bo odpiralo obzorja in jim omogočalo le še bolj dovršena besedila.
Letošnji nominiranci so:
Rafael1941: Nominirančeva kratka zgodba Ključ stopnjuje napetost pripovedi, ki se ob koncu ne razreši in daje bralcu več interpretacijskih možnosti. Postavljena je v okvir spominjanja na bolečo preteklost vojne, in v sicer res kratkem pripovedovalnem času nosi dovolj elementov za končano dogajanje z odprtim koncem.
Škorpijonka: Pesmi izražajo dovolj dovršen pesniški jezik, podobe so vezane na vsakdanjost, kažejo željo po tehtnosti in jo povečini tudi dosežejo.
Maki: Zgodba je postavljena v delavsko okolje in v dobri piramidalni zgradbi prikaže »vzpon in padec« ženske, ki upravlja z usodo delavcev. Skozi vso zgodbo je čutiti socialno kritično noto, ki pa ne pride nikdar eksplicitno na dan in daje zgodbi poseben slog in napetost.
Novi zvon: Pesmi kažejo zrelo avtorsko roko, podobe so presenetljive in učinkovite, pesniški material je izviren in eksistencialno občutje je reflektirano. Čutiti je tudi poznavanje sodobnega pesniškega jezika in težnjo k visoki kakovosti.
