Poznal te bolje sem,
kot poznala, si se sama,
ti bila si moja sreča in omama,
vedno sem gledal, kako si se igrala,
gledal vedno, kako lepo plesala,
bila si moja moč, zabava,
bila kraljica, si vihrava.
Bil tvoj prvi je to alkohol,
te družba zavedla je na pol,
in pol bilo je krivde moje,
ker te odpeljal nisem v naročje svoje,
kot resna igra, ki spravlja te v zeh,
s tvojega obraza je izginjal nasmeh,
in polnil je nek tuji meh.
PROSIM, PUSTI TO, KAR KRADE TE,
PROSIM, PRIDI K MENI, NE POZABI ME,
VEDNO BOLJ IN BOLJ ODSTRANJAŠ SE,
MISLI TVOJE BODO POZABLJENE,
VENDAR TAM NEKJE VEDNO SHRANJENE.
Prvič drogo pokadila si,
vendar to te ne zadovolji,
v mislih ves svet je bil le tvoj,
pozabila si, da včasih je bil tudi moj,
vedno bolj si temačna bila,
kot da nikogar ni, ki ga bi marala,
vedno bolj si se utapljala.
Prišel je dan, ko lepota tvoja je izginila,
ti jo je bela smrt razblinila,
rešitev iskala si v družbi, ki zavedla te,
a brez lepote, v kateri naslajali so se,
družba noče in ne mara te.
Tvoje srce še vedno močno zame žari,
da bi te videl tako, pa vendar ne dovoli.
PROSIM, PUSTI TO, KAR KRADE TE,
PROSIM, PRIDI K MENI, NE POZABI ME,
VEDNO BOLJ IN BOLJ ODSTRANJAŠ SE,
MISLI TVOJE BODO POZABLJENE,
VENDAR TAM NEKJE VEDNO SHRANJENE.
Noč, v kateri za vedno zaspala si,
bila je lepa, jasna, kot nekoč bila si ti.
Imela sva prekrasne dneve in noči
do dneva, ko zašla si s te poti.
Sedaj gledam te, kako počivaš ti,
čutim dušo tvojo, kako v meni ždi,
nekoč ponovno srečava se, jaz in ti,
dotlej v mojih prsih bolečina tli,
solza se iz očesa ne izpusti.
PROSIM SANJE, ODNESITE ME TJA,
PROSIM, ZANESITE ME ONSTRAN MEJA,
KJER PONOVNO VRTNICA Z NAMA BO CVETELA,
SREČA NAJINA BO ŽARELA
IN MIDVA V NJEJ DOZORELA.
