Včasih, ko um po duši pleše
in misli preskakujejo ovire,
se v meni dvom poraja.
Ko padam in padem v brezno,
črno, brez svetlobe
in se trudim,
uiti ven,
zagledat luč,
svetlobo in življenje,
takrat občutim nekaj.
Si to Ti?
Katerega ime,
izgovoriti komaj upam.
Si to Ti?
Luč v temi.
Če si to Ti? Oprosti!
Dvom močnejši je,
kot je RESNICA.
Oprosti, ker to kar vem,
je nič.
A rad bi vedel več,
pa sem tako prekleto vpet,
zaverovan v to kar vidim
in ne priznam tega,
kar očem zakrila je tema.
Veš! Nekaj v meni čutim,
nekaj,
nekje v meni se dogaja.
Si to Ti?
