Prezgodaj te je utrnila bolezen,
brez besed, slovesa si odšel,
nekam v daljavo si se izgubil.
Kako grenko je zajokal v meni
spomin na najino skupno mladost,
nemir, sanjarjenje in hrepenenje,
upor in strašni vojni čas.
Bil si pogumen in lep partizan,
pozneje športnik in zavzet učitelj -
sejal si in žlahtne plodove žel.
Kje se je davna ljubezen zgubila?
Premlada sva še bila za takšen dar.
Kako ji je bila usoda nemila.
Hudo mi je - ni te več, šel si.
A vem, spomini nate poslej
trkali bodo na mojo dušo -
gostje v praznini mraka.
JERNEJEVA NEDELJA
Ob postavitvi klopotca,
darila Ljutomera Mariboru,
na Mestnem hribu
31. avgusta 1997
Za lepo spomin z Jernejeve nedelje,
ki nas s sončnim smehljajem greje,
je ta pesmica. Še sončni lesket glasbil
poštarske godbe, ubrano petje zbora,
ki ponosno nosi ime - Slava Klavora,
in grozdje zoreče na zdravih trsih.
Pojoče darilo, klepetavi klopotec:
— Klip-klop, lipe-klop, klip-klop...
In grozdje zori pod soncem milim.
Himna prijateljstva pod nebo kipi,
Štajerci in Prleki pod klopotcem,
nad Mariborom, pod poletnim nebom.
— Klip-klop, lipe-klop, klip-klop...
za lep spomin z Jernejeve nedelje.
