URA STOJI

Haiku

* * *

Na črne lase
ji je padel prvi sneg.
Prišla je jesen.

* * *

Vlak je odpeljal
z žarečim dimnikom.
Ura stoji.

* * *

Mraz do kosti
za visokim macesnom
glas prepelice.

* * *

Ladja zareže
v morje prve brazde
galeb ji pomaha.

* * *

Svetilnik visi
pod napuščem hiše.
Mati na pragu ...

* * *

Šumijo zrele
bilke med drevesi.
Zarja ugaša.

* * *

Z veje na vejo
preskakuje veverica.
Oreh se spušča.

* * *

Klopca pod lipo.
V senci sedi starka,
pestuje žalost.

* * *

Kosci kosijo,
padajo trave-vene.
Sklepane kose.

* * *

Planinec leze
na visoko skalovje.
Smrt v prepadu.

* * *

Na mehkem mahu
prepleteni telesi.
Krik ptic z veje.

* * *

Na mehkem mahu
prepleteni telesi.
Luna se smeje.

* * *

Strel v oblak,
ki je podoben volku.
Odmev z gora.

* * *

Svinčeni oblak.
Ptice letajo nizko.
Toča klesti klasje.

* * *

Siv, upognjen mož
govori v gluhi svet.
Mračni november.

* * *

Odpadlo listje.
Zavrženo jabolko.
Koprena meglic.

* * *

Ujeta muha
na lepljivem traku
Bije zadnji boj.

* * *

Reka predrzno
zagrizena v cesto.
Val požre avto.

* * *

Strela udari.
Vihar podira drevo.
Ostrešje ihti.

* * *

Lastovka nese
črva svojim mladičem.
Blatne nožice.

* * *

V nakodranem jezeru
sede divje race.
Svit in tišina.

* * *

Čebele letajo
na polje cvetoče ajde.
Metulj je zaspal.

* * *

Mačka prede
pod orumenelo lipo.
V mesečini.

* * *

Senca pod vrbo.
V vodo skoči žaba.
Večerni glasek.

* * *

Mak se na polju,
med pšenico priklanja.
Vonjam poletje.