1. november 2007 – letnik X
Sredi našega polja, v spomin davnih let leži na pol pod zemljo skrhan bajonet.
Pšenica se pridela, da nastane kruh, da župnik ga požegna, v prazen gre trebuh.
Al stari kos železa leži sredi v posmeh, on rezal je oboje; žegnan kruh in meh.
Ob rečni strugi raste mladika in z listi se nežno križa dotika. Nad njo žge sonce in oblak, v njej veter, pod njo vojak.
Na listu se solza v dežju skrije. V svitu poje žalnisonet. Od kaplje krvi, ki z roso se zlije. In v siju kaže zarjaveli bajonet.
Julija na razprodaji, brez strahu, da bi jo policaji; za polovično ceno polni in prazni; vojak puško z metki, vzdihljaji.
