(*3. november 1821 Trento, †18. maj 1909 Maribor-Marburg/Drau), politik, pravnik, filozof in pesnik. Bil je potomec italijansko-avstrijske veleposestniške družine, oče je bil veleposestnik in policijski direktor v Gradcu in Benetkah. Študiral je filozofijo na Dunaju, vendar je moral zaradi težke bolezni prekiniti študij. V Maribor se je priselil po poroki z Luiso Scharffenberg (Ostrovrhar) leta 1851. Leta 1856 je prejel naziv viteza. Leta 1857 je od vdove po Edvardu von Lannoyu, svoje sestre, kupil posestvo Viltuž (Wildhaus) in živel tam, ga leta 1883 prodal, se preselil v Gradec in leta 1885 v Maribor (danes Gospejna ulica 11) k hčerki, kjer je živel do smrti. Politično je deloval v štajerskem deželnem zboru (1861-1869) in v avstrijskem parlamentu po letu 1870 do 1890, kjer se je proslavil s polemiko s papežem, ki je nasprotoval enakopravnosti veroizpovedi v monarhiji. Zavzemal se je za podonavsko monarhijo pod vodstvom Nemcev. Kot filozof je bil eden od najvplivnejših svojega časa in njegova dela so odmevala pri številnih avtorjih. Ob koncu življenja je oslepel, a je leta 1901 še prejel častni doktorat iz filozofije na Dunaju. V Mariboru in v slovenski kulturi in filozofiji povsem nepoznan.
Dela:
GEDICHTE, Leipzig 1848
PFLUG UND SCHWERT, Dunaj 1862
FRANZ DEÁK, 1863
ÖSTERREICH UND DIE ENCYKLIKA, 1865
ÖSTERREICH NACH DER SCHLACHT BEI KÖNIGGRÄTZ, 1866
SITTLICHKEIT UND DARWINISMUS, Dunaj 1871
GEFÜHL, BEWUßTSEIN, WILLE, Dunaj 1876
DER MENSCH ALS SELBSTZWECK, Dunaj 1877
GRUNDLEGUNG DER ETHIK, Dunaj 1881
ENTWICKLUNG UND GLÜCKSELIGKEIT, Etische Essays, 1886
DER MODERNE MENSCH, 1891
UNGARISCHE VOLKSLIEDER UND BALLADEN, prevod, Dunaj 1892
EMPFINDUNG UND BEWUßTSEIN, 1893
DANTE: GÖTTLICHE KOMÖDIE, prevod, Dunaj 1901
BRIEFWECHSEL MIT ERNST HAECKEL UND FRIEDRICH JODL, 1922
