Ja, pri spovedi že dolgo nisem bila. Nazadnje takrat, ko sem bila zadnjič noseča, nosila sem najmlajšega Trezleta. Pa še ono je že polnoletno.
Če sem čisto odkrita, me je župnik razjezil, ni mi hotel dati odveze. Tak kurc, ki mu je stal takrat, ko me je spovedoval, tako kakor metlin štil tam v kotu, tak kurc me že nebo zajebaval. Saj ne rečem, da nisem verna. Nekaj najbrž je nad nami, župniki pa so iz mesa in krvi, kakor mi vsi. Po pravici sem mu povedala, da sem noseča in da nisem poročena. Pa tudi to sem mu povedala, da imam doma že štiri otroke. Vprašal me je, če je bilo kaj luštno. Po pravici sem mu povedala, da je bilo. Razjezil se je in mi rekel:
»Nesramnica, ne dam ti odveze!«
Jaz sem mu pa rekla:
»Kurc te gleda, ti imej svojo odvezo, jaz bom imela pa svoje grehe!«
In od takrat naprej nisem šla več k spovedi.
Saj po tem mu je postalo žal in me je klical nazaj:
»Gospa, le pridite, saj vam bom dal odvezo!«
Jaz sem mu pa še enkrat zabrusila:
»Kar lep kurc naj te gleda, kar imej svojo odvezo, jaz bom imela pa svoje grehe!«
Moji otroci so res nezakonski, a za vse sem lepo skrbela. Nobeden ni trpel pomanjkanja. Tisti zakonski so vsi prisiljeni, moji so se pa rodili vsi iz ljubezni. No, pa tudi njihove očete sem znala priviti, tako, da so mi lepo plačevali zanje.
Saj, otroci na vasi so se norčevali iz mene, pa to so vse bili krivi njihovi stari. Za mano so se drli:
»Roza, koliko hočeš, bo dovolj sto dinarjev?«
Naredila sem se, kakor, da sploh ne slišim, dokler se niso naveličali in utihnili.
Seveda so bili kmetje jezni name, ker jim nisem hotela garati po njivah. Saj niso nič plačali, le hrano so ti dali, pa še to le tebi, če so videli, da bi bila otroku kaj dala, so že pisano gledali. Pa še roke bi bila imela čisto razbrazdane od plevela. Saj s takšnimi rokami bi ne mogla ujčkati tičev.
Velikokrat mi je kateri kmet povedal, kako fajn bi bilo, če bi njegova žena imela tako mehke roke kakor jaz. Poizkusila sem res skoraj vse, dohtarje, učitelje, občinske uradnike, kmete.
Te zadnje sem imela najmanj rada, ker so bili najbolj zamazani. Le v soboto so se umili. Enega sem imela že takšnega, da sem mu vedno prej zagrela vodo in sem mu rekla, če se bo umil, sicer ne bo nič.
Kaj je hotel, moral se je umiti.
Ha, ha, ha, edino župnika in Tita sem tešča.
Ja, pri spovedi že dolgo nisem bila. Nazadnje takrat, ko sem bila zadnjič noseča, nosila sem najmlajšega Trezleta. Pa še ono je že polnoletno.
Če sem čisto odkrita, me je župnik razjezil, ni mi hotel dati odveze. Tak kurc, ki mu je stal takrat, ko me je spovedoval, tako kakor metlin štil tam v kotu, tak kurc me že nebo zajebaval. Saj ne rečem, da nisem verna. Nekaj najbrž je nad nami, župniki pa so iz mesa in krvi, kakor mi vsi. Po pravici sem mu povedala, da sem noseča in da nisem poročena. Pa tudi to sem mu povedala, da imam doma že štiri otroke. Vprašal me je, če je bilo kaj luštno. Po pravici sem mu povedala, da je bilo. Razjezil se je in mi rekel:
»Nesramnica, ne dam ti odveze!«
Jaz sem mu pa rekla:
»Kurc te gleda, ti imej svojo odvezo, jaz bom imela pa svoje grehe!«
In od takrat naprej nisem šla več k spovedi.
Saj po tem mu je postalo žal in me je klical nazaj:
»Gospa, le pridite, saj vam bom dal odvezo!«
Jaz sem mu pa še enkrat zabrusila:
»Kar lep kurc naj te gleda, kar imej svojo odvezo, jaz bom imela pa svoje grehe!«
Moji otroci so res nezakonski, a za vse sem lepo skrbela. Nobeden ni trpel pomanjkanja. Tisti zakonski so vsi prisiljeni, moji so se pa rodili vsi iz ljubezni. No, pa tudi njihove očete sem znala priviti, tako, da so mi lepo plačevali zanje.
Saj, otroci na vasi so se norčevali iz mene, pa to so vse bili krivi njihovi stari. Za mano so se drli:
»Roza, koliko hočeš, bo dovolj sto dinarjev?«
Naredila sem se, kakor, da sploh ne slišim, dokler se niso naveličali in utihnili.
Seveda so bili kmetje jezni name, ker jim nisem hotela garati po njivah. Saj niso nič plačali, le hrano so ti dali, pa še to le tebi, če so videli, da bi bila otroku kaj dala, so že pisano gledali. Pa še roke bi bila imela čisto razbrazdane od plevela. Saj s takšnimi rokami bi ne mogla ujčkati tičev.
Velikokrat mi je kateri kmet povedal, kako fajn bi bilo, če bi njegova žena imela tako mehke roke kakor jaz. Poizkusila sem res skoraj vse, dohtarje, učitelje, občinske uradnike, kmete.
Te zadnje sem imela najmanj rada, ker so bili najbolj zamazani. Le v soboto so se umili. Enega sem imela že takšnega, da sem mu vedno prej zagrela vodo in sem mu rekla, če se bo umil, sicer ne bo nič.
