Delamo in živimo kjer Šprinca Marogla
že sto let skrbi za oblast. Hm, demokracija?
So še druge skrivnosti. Skoraj numinozne.
Bledoličnež pred celim svetom kraca špičaste podpise
na reči, ki bodo držale,
dokler ga stari grški bogovi ne bodo dobili
na debelo sladko smetano hybrisa.
Opazujem, kako kodrolasec že dolgo
oblizuje slovensko smetano. Poslušam in berem
literarne prvake. En sam pošteno razkriva
pisanje in moške zveze. Najinemu plemenu
primanjkuje vesele domišljije. Vodstvo je strašno
kunštno, tako zelo, da mu kar škoduje.
Ihtavo. Nergavo. Če se kakšen fotografira razmršen,
ni mladostno vihrav med tistimi,
ki čislajo bonton. Samo strašni senex je.
Ne bi pomagalo, ko bi imel krila. Nič ne bi pomagalo.
Kdor je zapravil življenje, mu nič ne pomaga.
Tistim, ki jim ga je zapravil, je peklensko.
Šprinca Marogla zleze v drugo brado.
Tretji avgust velike lune
Vedno samo po zidku.
Po zidku navzgor.
Po zidku navzdol.
Po zidku levo.
Po zidku desno.
Vedno samo po zidku.
Ta tvoj zidek ni zame. Rizik pokra še manj.
Moja gmajna je sončna.
Na zidku so mački.
Eni so me emocionalno
ubili, ne da bi karkoli vprašali.
Eni so me prodali za drobiž.
Feniks je sedel na njem in me učil.
Tisti, ki je imel najbolj nežno srce,
kot življenje veliko,
in svilene občutke največje mačke,
je upal zatrepetati. Več ne. Otroštvo se šteje kot raj.
Strah jemlje sapo. Da bi me izgnali.
Vohuni so poročali, da si predober za karkoli.
Grožnja je zasula pot.
Zakaj v temo?
Ljubezen je edini smisel poezije.
To veš, ko imaš sedemnajst let.
Ljubezen je sploh edini smisel.
To začutiš, ko imaš sedemnajst let.
Zvezde ne pustijo, da bi se ognil starih naveličanosti.
Zaradi spoznanja.
Topla muca prede ob zapuščenem licu. Da zdržiš.
Ne hűdo. Ljubezen.
Mehko odrine motne poglede,
ki niso prenesli norosti umskih programov.
Konfuznosti razmišljanja. In padeš v objem!
Saturn in Pluton naenkrat popustita!
Kakor da bi se spona pretrgala.
A vemo, kaj zamujamo? Globoka rana kriči:
Ne iz čudeža delati bremena.
