njegovo besedo je odložil na dno srca, da prekrije vse zvoke viharnega uma in v jutru je le zora ljuba priča tistemu pogledu, ki me vodi,
da prečkam reke in oceane, osvajam najvišje zasnežene vrhove in bolečina le pove, da sem, ko v meni raste brezpogoj
ko val prekril je sanje, je tema pripovedovala o življenju in v pesmi, ki so jo sence pele, refren je bil njegov pozdrav
v priprtih očeh se brišejo spomini in tiste pesmi, ki se pojejo v tišini in plese obude v duši (ob njih bi človek umrl...)
sredi življenja sem iskala; tista kretnja, tvoja roka... rahel dotik dlani kot slap z močmi oblije
prijateljevanje s teminami grobov - v starost oviti zakrivajo spomine na objeme odrešitve
počasi se pogled jasni, nad čelom se rišejo obrisi - iz prerojenja stopiti, ko ljubezen blagoslovi
ko vse stvarstvo pleše v besedah preroka, ki poslanje z neba in smo žive priče čudeža....
tu so kraljestva in ljubezen, hrepenenja in iskanja, v dvignjenih dlaneh je slutnja, v srcih rojena
neizpolnjeno se že razliva, ko še rastem v drevo, meni ljubo, prejemanje in darovanje je le utrip na dnu srca
in se samotna. pesem zlije v eni melodiji neba, da se vse zvezde strnejo v eno luč iskanega
moja stran, polna tišine bo v globinah jasne reke zlita s šumi bivanja, v izviru in izlivu sem doma. Avtorica je ugotovila, da to ni njeno besedilo. Prosim vse, ki to berete, da nam pomagate najti. pravega avtorja.
moja stran, polna tišine bo v globinah jasne reke zlita s šumi bivanja, v izviru in izlivu sem doma.
