Avtorica je ugotovila, da to ni njeno besedilo. Prosim vse, ki to berete, da nam pomagate najti. pravega avtorja.
I.
moj angel si in moj brodnik
in jaz s teboj, ne vedoč, sem eno,
sem večno preko reke plula,
skozi šum v tišini neko noč reka sem postala
njegovo besedo je odložil na dno srca,
da prekrije vse zvoke viharnega uma
in v jutru je le zora ljuba priča
tistemu pogledu, ki me vodi,
da prečkam reke in oceane,
osvajam najvišje zasnežene vrhove
in bolečina le pove, da sem,
ko v meni raste brezpogoj
ko val prekril je sanje,
je tema pripovedovala o življenju
in v pesmi, ki so jo sence pele,
refren je bil njegov pozdrav
II
čas in belina sta oblekla
okamenele priče iz davnine,
dneva luč se ne menja,
pesem globine z rano se zlije
v priprtih očeh se brišejo
spomini in tiste pesmi,
ki se pojejo v tišini
in plese obude v duši
(ob njih bi človek umrl...)
sredi življenja sem iskala;
tista kretnja, tvoja roka...
rahel dotik dlani
kot slap z močmi oblije
prijateljevanje s teminami
grobov - v starost oviti
zakrivajo spomine
na objeme odrešitve
počasi se pogled jasni,
nad čelom se rišejo obrisi
- iz prerojenja stopiti,
ko ljubezen blagoslovi
III.
moja pesem samotna,
ki sem si jo z rojstvom
kot življenje položila
in je žerjavica, ki žge
ko vse stvarstvo pleše
v besedah preroka,
ki poslanje z neba
in smo žive priče čudeža....
tu so kraljestva in ljubezen,
hrepenenja in iskanja,
v dvignjenih dlaneh je slutnja,
v srcih rojena
neizpolnjeno se že razliva,
ko še rastem v drevo, meni ljubo,
prejemanje in darovanje
je le utrip na dnu srca
in se samotna. pesem zlije
v eni melodiji neba,
da se vse zvezde strnejo
v eno luč iskanega
moja stran, polna tišine
bo v globinah jasne reke
zlita s šumi bivanja,
v izviru in izlivu sem doma.