Na križišču, kjer se ustavi prvi korak, se vsakdo vpraša: Naj grem naprej, v prihodnost z mavrico sreče brez mej?
Levo? H knjigam za poklic? Ostanem, kjer ni nič? Desno - po svojo družino? Da se bomo skupaj greli in pesmi o uspehu peli.
Hitimo k soncu zlatemu in z roso biserno okrašenemu, z večerno zarjo obdarjenemu.
Iščem, najdem in vzdihnem: »Hvala Ti, Vzvišeni, ujel sem srečo, naklonjenost Tvojo ljubečo.
