ZAHVALA

Na križišču,
kjer se ustavi prvi korak,
se vsakdo vpraša:
Naj grem naprej,
v prihodnost z mavrico
sreče brez mej?

Levo? H knjigam za poklic?
Ostanem, kjer ni nič?
Desno - po svojo družino?
Da se bomo skupaj greli
in pesmi o uspehu peli.

Hitimo k soncu zlatemu
in z roso biserno okrašenemu,
z večerno zarjo obdarjenemu.

Iščem, najdem in
vzdihnem:
»Hvala Ti, Vzvišeni,
ujel sem srečo,
naklonjenost Tvojo ljubečo.