Na vsebino

NERETVIN RATNI POJ / NERETVIN VOJNI SPEV

Mila Vlašić (1928–2022)

1.

Mjesto pšenice
prvi otkos bijaše
otkos mladosti

2.

Krvava zora
krvav sunčev izlazak
i dan je krvav

3.

Sunce poleglo
krvari bez prestanka
u zalazu svom

4.

Ljutiti kamen
strmoglave klisure
zajaukaše

5.

Što to sada čujem?
Preko brda dozivlju se
loze vinove

6.

Uz svu nesreću
siguran je moj korak
s valovima

7.

Žižo svjetlosti
nedostižnih putanja
pojavi nam se

8.

Trešnjo cvjetna
grlice ognjevita
ljubav dočaraj

9.

Krvniče, znaš li
da ćes savjest susresti
k tebi dolazi

10.

Zemljo pokolja
Bosna, Hercegovina
sva užasnuta

11.

Stihovlje ratno
kamenovi sapleću
jad na jad, vapaj

12.

Brda bosanska
izmučena pokoljem
zlo izdržite

13.

Merdani lijepi
brda hercegovačka
pripomozite

14.

Grmlje kupine
zaštiti branitelja
što prag svoj brani

15.

Lipa umire
oblaci nad Mostarom
prolomiše se.

16.

Vrijeme zastade
prebrojava mrtvace
jedan, dva, tisuće...

17.

Vir se crveni
u valovima mojim
sinovi ginu

18.

Krv krvovanja
brže od mog pogleda
mladost mi nesta

19.

Koliko god mogu
osmišljavam ljepotu
uzalud mi sad

20.

Opet trešnjev cvat
nagrnuše nevolje
pa ga ne vidnjeh

21.

Dječji smijeh zamro
mostovi mi srušeni
svuda grobovi

22.

U tihoj noći
čuh stravične glasove:
– Potražite nas

23.

Topla zemlja zna
kako smo tu dospjeli
mi smo nevini

24.

Raskomadani
novi humak stvorismo
na zemlji Humski

25.

Iz naše tmine
razgovaramo s nebom
spavači tvrdi

26.

Stani Neretvo
usta su mi ostala
pa mogu reći

27.

U našem domu
prepletena tijela
sva isječena

28.

Sveta Neretvo
naša rijeko ljubavi
nek’ za nas se zna

29.

Trešnjevi cvati
svi mirisi behara
posjetite nas

30.

Kud ću i što ću
teći naprijed moram
Svijetu sve reči

31.

Val moj ponavlja
poraslo neko brdo
grobnica nova -

32.

Ostade za mnom
zborovska pjesma
tulećeg groba

33.

Trešnjevi cvati
svi mirisi behara
posjetite nas -

1.

Ne snopi pšenice
mladost je
tu obležala

2.

Zora krvava
sonce vzhaja krvavo
tudi dan krvav

3.

Sonce je leglo
krvavi in krvavi
ob zahajanju

4.

Jezna je skala
vrtoglavi prepadi
zastokajo

5.

Kaj neki slišim?
Zdaj se kličejo trte
s hriba na hrib

6.

Ob vsej tej zmedi
je trden moj korak
uglašen z valovi

7.

Svetlo žarišče
nedosegljivih tirnic
prikaži se nam

8.

Cvetoča češnja
razvneta grlica
odtajaj nam srce

9.

Mogoče slutiš,
kdo ti sledi, krvnik,
tvoja lastna vest

10.

Dežela klanja
Bosna, Hercegovina
v grozi otrpla

11.

Stihovje vojne
kamenje si prepleta
žalosti in krik

12.

Hribi bosanski
od klanja izmučeni
premagajte zlo

13.

Brajde žlahtnih trt
hercegovske gorice
pomagajte nam

14.

Grmi robidnic
varujte nam branilca
ki nam čuva dom

15.

Lipa umira
nad Mostarjem se je
utrgal oblak

16.

Čas se je ustavil
zdaj mrliče prešteva
eden, dva, tisoče...

17.

Pordel tolmun
sinovi umirajo
v teh valovih

18.

Kri se na kri izliva
bežnejša kot pogled
gine mladost

19.

Kolikor morem
dajem smisel lepoti
a vse je zaman

20.

Spet češnja v cvetju
zgrnile so se nesreče
ne vidim je

21.

Kje si, smeh otrok
moji mostovi podrti
povsod grobovi

22.

V tej tihi noči
slišim srhljive glasove:
– Poiščite nas

23.

Vé topla prst
kako smo sem prišli
nedolžni smo

24.

Iz naših trupel
in udov je zrasel holm
v Humski deželi

25.

Iz svoje temé
se pogovarjamo z nebom
trdi zaspanci

26.

Ustavi se, Neretva
še imam usta
da govorijo

27.

Prepletena telesa
v domačiji ležijo
vsa razrezana

28.

Sveta Neretva
naša reka ljubezni
naj vedo za nas

29.

Cvetovi češenj
vse pomladne dišave
obiščite nas-

30.

Le kod in kam
hitim, hitim, moram se
svetu razkriti

31.

Nov hrib je zrasel,
– se mi oglaša val, –
novo grobišče

32.

Ob meni le še
le še pesem grobov
v zboru tulijo

33

Cvetovi češenj
dišave kelihov
obiščite nas

Prevod: Marko Hudnik*

* Iz revije »Hrvatska misao« sem prevedel posamezne trivrstičnice – tipične poetične haikuje – daljšega cikla. Ne gre le za poetičnost detajla, name je napravila vtis prav poetičnost celote, na kakršno dotlej pri verižnih haikujskih pesnitvah še nisem naletel. Avtorica je z nizanjem haikujev dosegla magični učinek – kot ga nemara občuti vernik v tišini katedrale, ob poslušanju litanij- rožnega venca. Lepota teh verzov je prevladala, zato se ne spotikam nad angažiranostjo te poezije.

M. H.

100 %