(* 17. december 1931, Maribor), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in urednik, Vojni čas od 1941 do 1945 je preživel kot izgnanec v Beogradu. Od jeseni 1945 je živel v Ljubljani, končal gimnazijo (maturira 1950), od 1950 do 1954 študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani primerjalno književnost, v zadnjem letniku študij opustil in se zaposlil v jeseniški Občinski knjižnici. Tu je služboval do upokojitve 1992. Sodeloval je tudi z Gledališčem Tone Čufar in pri oddajah jeseniškega radia. Kot urednik Letnih časov, glasila Haiku društva Slovenije, ter pisec ocen in teoretičnih člankov in ima pomemben položaj v slovenskem haikujskem gibanju. Objavljati je začel 1948 in sicer najprej poezijo v Mladinski reviji. Po letu 1950 je začel pisati prozo in po letu 1952 drame (skica za tragedijo Kult mrtvih je bila izbrana na natečaju ljubljanske Drame in uprizorjena na bralnem odru Drame 1956).Ob koncu 60-ih let 20. stoletja je začel pisati eksperimentalno (nadrealistično) prozo (objave v Sodobnosti, Prostoru in času, Problemih) in drugih revijah. Po letu 1980 piše haikuje in je med najbolj pretanjenimi slovenskimi pesniki te poezije.
Publikacije:
JULIJAN O, roman, Cankarjeva založba, Ljubljana 1984
KROG SEDANJOSTI, zbirka povesti, DZS, Ljubljana 1985
OSEMDESETA LETA, zbirka ocen in esejev, KUK Tone Čufar, Jesenice 1990
VSE BOLJ POREDKO SLIŠIM V SEBI GLAS TUJCA, pesniška zbirka, samozaložba, Jesenice 2001
TEH NEKAJ BESED, sourednik (Marko Hudnik, Jože Volarič, Alenka Zorman, Maja Zorman, Zlata Volarič), izbor haiku poezije, HDS, Kranj 2001
JELOVŠKOVE ŽENSKE, roman, Cankarjeva založba, Ljubljana 2005
