SPEČA ULICA

Utrinek tihega večera,
v mlaki svetlobe stojiš.
Kaj čakaš in se oziraš
v dremotni ulici senc?

Dež rosi in ti polzi po obrazu,
kot božajoča roka nežnosti.
Senca nočnega sprehajalca
se odraža na temni cesti.

Mirno stojiš v pričakovanju
kot prIbit v trhli pod.
Ura pozna je že odbila,
in ulica v miru spi.

UJET V NOČI

Preprosto besedo v slovo,
korak preko praga,
v svet tavam brez cilja,
le kje misel je prava?

Na odru življenja obstanem,
in potem ugasnejo luči.
Zaslišim klic iz daljave,
ujet v temo noči.

Prt kamniti je pogrnjen,
vodni curek razpršen,
klasje v vetru se priklanja,
grom v blisku izguljen.

Skala razdrobljena,
oblak v prahu skrit,
struga izsušena,
že pada, pada mrak.