Malenkost je manjkalo, da bi mi od presenečenja padla skodelica iz rok, ko je žena nekega jutra prinesla iz lekarne čaj za hujšanje in mi vsa blažena hitela razlagati, da je íz uvoza, menda iz Kitajske. In kako neverjetne in hitre učinke ima. Samo piješ in piješ in... hodiš lulat.
»In hodiš lulat!«, sem počasi ponovil za njo, potem pa ves besen pograbil škatlo in jo zalučal naravnost v peč, ženi pa zabrusil, da pri nas pač ne bomo kuhali teh smrdljivih kitajskih čajev!
Rahlo je prebledela, za trenutek obmolknila, potem pa zarohnela name z nekakšno razlago o šovinizmu in nedemokratični drži, pa kaj da imam naenkrat proti Kitajcem in tako naprej.
Na dolgo sem srebnil, da sem lažje krotil živce, potem ji pa obzirno razložil, da Kitajke pač niso tako lepo okrogle od pitja tehle nagravžnih čajev.... Do sitega se najedo svinjske pečenke, slanine in šunke, za priboljšek pa prekajenih pasjih rebrc iz zaseke in za poobedek še kakšnega kačona v solati (»po naše« na Essig Fleisch).... Najboljši je menda modras, slepičev pa tako ali tako ne jedo, ker ima vsaka že enega v trebuhu...
No, ko sem to izustil, sem bil deležen pridige o tistih dolgouhih dalmatinskih štirinožcih, ki veselo rigajo tam dol ob obali in imajo menda nekaj skupnega z mano.. .
Nisem se vdal! Samo rignil sem in ji hitel pojasnjevati, misleč da bom pridobil točke, da ima vse skupaj tudi velik vojaško politični in taktično strateški pomen...
Ona me je pa nadrla, naj neham strašiti otroke s tem gverilskim besednjakom ! ...
Skoraj ponižno sem ji razlagal, da nas Evropejce Kitajci pač načrtno futrajo s temi čajčki in to samo zato, da bi čim prej shirali, potem pa hop po nas! In tako nam bojo odrli in lepo pojedli vse cucke, sem žalosten dodal, kajti solze so mi silile v oči, ko sem pomislil, le kakšna bo ta naša deželica brez pasje zalege...
Ne vem, a je bilo to res tisto čez rob, da mi je tako energično zabrusila, da sem zarukan kot noč in da živim dvesto svetlobnih let za luno. Takoj sem bil primerjan s tistim z velikimi rogovi, ki se pase v ogradi in s tistim, ki vse življenje preživi v svinjaku, povrhu pa še z onim, ki z dvignjeno taco ščije ob telefonski drog. Urno se je zasukala na peti (najbrž je ugotovila, da sem nenadkriljiv) in jo jadrno ucvrla skozi vrata, ki jih ni pozabila krepko zaloputniti za sabo. Češ, z bedaki se tako ali tako ne da pogovarjat!
Takrat sem se pa odločil ! In sicer, da bom preko svojega poslanca vložil v parlament predlog zakona o strogi prepovedi delanja shujševalnih kur. Vladi pa predlagal naj sprejme odlok, da se nemudoma vzamejo iz obtoka vsi recepti, ki jih med ljudstvom razširjajo razni »kvazishujševalnokurologi«. Če jim bo odločanje šlo težko od rok, naj se le pogledajo v ogledalo. Ja, kakšni pa so? O groza, sama kost in koža.In kar vsi po vrsti, od prvega ministra pa navzdol.Takšni (shirani) naj bi kot predstavniki ljudstva hodili po svetu? Ojoj ..., nemara se bodo še razširile govorice, da nam državo vrag jemlje... Ne, ne, tega si pa ne moremo dovoliti
paaa. . . amen! !
Malenkost je manjkalo, da bi mi od presenečenja padla skodelica iz rok, ko je žena nekega jutra prinesla iz lekarne čaj za hujšanje in mi vsa blažena hitela razlagati, da je íz uvoza, menda iz Kitajske. In kako neverjetne in hitre učinke ima. Samo piješ in piješ in... hodiš lulat.
»In hodiš lulat!«, sem počasi ponovil za njo, potem pa ves besen pograbil škatlo in jo zalučal naravnost v peč, ženi pa zabrusil, da pri nas pač ne bomo kuhali teh smrdljivih kitajskih čajev!
Rahlo je prebledela, za trenutek obmolknila, potem pa zarohnela name z nekakšno razlago o šovinizmu in nedemokratični drži, pa kaj da imam naenkrat proti Kitajcem in tako naprej.
Na dolgo sem srebnil, da sem lažje krotil živce, potem ji pa obzirno razložil, da Kitajke pač niso tako lepo okrogle od pitja tehle nagravžnih čajev.... Do sitega se najedo svinjske pečenke, slanine in šunke, za priboljšek pa prekajenih pasjih rebrc iz zaseke in za poobedek še kakšnega kačona v solati (»po naše« na Essig Fleisch).... Najboljši je menda modras, slepičev pa tako ali tako ne jedo, ker ima vsaka že enega v trebuhu...
No, ko sem to izustil, sem bil deležen pridige o tistih dolgouhih dalmatinskih štirinožcih, ki veselo rigajo tam dol ob obali in imajo menda nekaj skupnega z mano.. .
Nisem se vdal! Samo rignil sem in ji hitel pojasnjevati, misleč da bom pridobil točke, da ima vse skupaj tudi velik vojaško politični in taktično strateški pomen...
Ona me je pa nadrla, naj neham strašiti otroke s tem gverilskim besednjakom ! ...
Skoraj ponižno sem ji razlagal, da nas Evropejce Kitajci pač načrtno futrajo s temi čajčki in to samo zato, da bi čim prej shirali, potem pa hop po nas! In tako nam bojo odrli in lepo pojedli vse cucke, sem žalosten dodal, kajti solze so mi silile v oči, ko sem pomislil, le kakšna bo ta naša deželica brez pasje zalege...
Ne vem, a je bilo to res tisto čez rob, da mi je tako energično zabrusila, da sem zarukan kot noč in da živim dvesto svetlobnih let za luno. Takoj sem bil primerjan s tistim z velikimi rogovi, ki se pase v ogradi in s tistim, ki vse življenje preživi v svinjaku, povrhu pa še z onim, ki z dvignjeno taco ščije ob telefonski drog. Urno se je zasukala na peti (najbrž je ugotovila, da sem nenadkriljiv) in jo jadrno ucvrla skozi vrata, ki jih ni pozabila krepko zaloputniti za sabo. Češ, z bedaki se tako ali tako ne da pogovarjat!
Takrat sem se pa odločil ! In sicer, da bom preko svojega poslanca vložil v parlament predlog zakona o strogi prepovedi delanja shujševalnih kur. Vladi pa predlagal naj sprejme odlok, da se nemudoma vzamejo iz obtoka vsi recepti, ki jih med ljudstvom razširjajo razni »kvazishujševalnokurologi«. Če jim bo odločanje šlo težko od rok, naj se le pogledajo v ogledalo. Ja, kakšni pa so? O groza, sama kost in koža.In kar vsi po vrsti, od prvega ministra pa navzdol.Takšni (shirani) naj bi kot predstavniki ljudstva hodili po svetu? Ojoj ..., nemara se bodo še razširile govorice, da nam državo vrag jemlje... Ne, ne, tega si pa ne moremo dovoliti
