Rosna pomlad
Enako poletje
Nihajoča jesen
A mirna je zima
Trdna je noč
A vendar nemirna
NE JOČI
ne joči sonce!
mavrica ne prenese tvojih solz
ne joči drevo!
tvoji sadeži bodo pozabili
melodijo življenja
ne joči zemlja!
ker trava bo začela krvaveti
vsakomur zabičaj
ne joči!
ne joči!
ne joči!
PLAŠČ
plašč vsakdanjosti
potok samote
in ogenj noči
kaj vse skrivaš
ne veš zakaj
luči so ugasle
ker zahtevaš temo
stopiš v potok
da se ogreješ
v morju se danes
prehitro ohladiš
DAN
zjutraj si polž
po slini polziš
včerajšnji dan
ti pobral je moči
opoldne si srna
lahkoten korak
počasi nalagaš
dan na ramena
zvečer si že slon
truden
počasen
tram
ki ga nosiš
šibi ti kolena
SAMOTA
samota je zdravilo
samota je zavetje
srce ti vpije
bodi sam
samota je le kažipot
usmerja
kaže
kam
biti sam s seboj
pomeni isto
kakor brusiti diamant
postal boš čist
in bolj svetleč
S TEBOJ POTUJEM
s teboj že potujem
po reki globoki
sediva v čolnu
poganja ga misel
vrtinec te reke
mi polaga besede
na usta
papir
čoln rad zadene
ob kakšno skalo
ki da le povod
za kratek pogled
SVET
svet ki ga iščeš
je danes preteklost
razbit zdaj je lonec
globoko zakopan
nekoč je obstajal
bil je gladek
in lep
zdaj je spomin
med nami živeč
mogoče bo kdaj spet zaživel
želi si ga vsak
ki ne mara verig
PRIJATELJ
prijatelj položi ti
roko na usta
da prepreči izbruhe
vseh mogočih vulkanov
prijatelj z lepilom
zalepi ti koščke
ki še včeraj
bili so nekakšno srce
zatorej strumno korakaj
s prijateljem vdanim
ne glej več nazaj
le vedno naprej
prijatelj te vedno
pokončno postavi
še takrat
ko se obraz ti
dotika že tal
če nisi slep
pa tipaš
boš naenkrat
oslepel
RENATA
Rosna pomlad
Enako poletje
Nihajoča jesen
A mirna je zima
Trdna je noč
A vendar nemirna
NE JOČI
ne joči sonce!
mavrica ne prenese tvojih solz
ne joči drevo!
tvoji sadeži bodo pozabili
melodijo življenja
ne joči zemlja!
ker trava bo začela krvaveti
vsakomur zabičaj
ne joči!
ne joči!
ne joči!
PLAŠČ
plašč vsakdanjosti
potok samote
in ogenj noči
kaj vse skrivaš
ne veš zakaj
luči so ugasle
ker zahtevaš temo
stopiš v potok
da se ogreješ
v morju se danes
prehitro ohladiš
DAN
zjutraj si polž
po slini polziš
včerajšnji dan
ti pobral je moči
opoldne si srna
lahkoten korak
počasi nalagaš
dan na ramena
zvečer si že slon
truden
počasen
tram
ki ga nosiš
šibi ti kolena
SAMOTA
samota je zdravilo
samota je zavetje
srce ti vpije
bodi sam
samota je le kažipot
usmerja
kaže
kam
biti sam s seboj
pomeni isto
kakor brusiti diamant
postal boš čist
in bolj svetleč
S TEBOJ POTUJEM
s teboj že potujem
po reki globoki
sediva v čolnu
poganja ga misel
vrtinec te reke
mi polaga besede
na usta
papir
čoln rad zadene
ob kakšno skalo
ki da le povod
za kratek pogled
SVET
svet ki ga iščeš
je danes preteklost
razbit zdaj je lonec
globoko zakopan
nekoč je obstajal
bil je gladek
in lep
zdaj je spomin
med nami živeč
mogoče bo kdaj spet zaživel
želi si ga vsak
ki ne mara verig
PRIJATELJ
prijatelj položi ti
roko na usta
da prepreči izbruhe
vseh mogočih vulkanov
prijatelj z lepilom
zalepi ti koščke
ki še včeraj
bili so nekakšno srce
zatorej strumno korakaj
s prijateljem vdanim
ne glej več nazaj
le vedno naprej
prijatelj te vedno
pokončno postavi
še takrat
ko se obraz ti
dotika že tal
