Ko sem prvič stopil čez šolski prag, sem bil vzhičen.
Bilo je leta 1951. Bili so lepi in težki časi. Vojna se je končala pred šestimi leti. In jaz sem videl vse ruševine, ki jih je povzročila vojna.
Po logiki bi bil jaz prisiljen biti ohranjen lepo in dobro. Ker sem se pač rodil po II. svetovni vojni. Pa ni vedno tako prav.
Res je, da sem užival svobodo. Pa je vendar mogoče, da jo moram izgubiti?
Če je družbeni zakon takšen, jo bom osvojil.
Ker sem pač tako ustrojen, me ljudje imajo za zgled dobrote in kontradikcij.
Pri kontradikcijah je tudi značaj. Moj in svojstven. Če kaj pomeni?
2. Y: JE IPSILON, KER ME ZAMIKA
Res, da ni prava črka; da se razume le po tuje in da nosi nekaj, kar je videti skorajšnje.
Obubožanje skromnosti gre v pozabo kmalu nato, ko se skrči na figurativno enoto. Mislim resno. V pomenu in simboliki je pač usoda. Fiktivno imamo moč v senci, kar je tudi razumljivo. Gotovo. Trikratna steza je domača stvar, kakor tudi imitacija steze kot take. Ker v bistvu doseže steza domače vzdušje in kompleks stvarnosti. Sicer pa: po njej sem hodil, le da čakam spremstvo, dveh.
STEWY WONDER JE SLEPEC
Moderno je bilo mogoče koncipirati črnega pevca lahke glasbe v smislu njegovih siceršnjih sposobnosti.
Kadar poje, zasluži in to ne malo. Kaj mu to pomeni? Nima izhoda, da bi se sprevrgel v slepega filozofa, govorečega in jasnega. Hodi, to že. Po trikratni stezi bo el viden in ne pevec več, ker se naveliča.
Peti.
Jaz sem mu nevoščljiv za takšno življenje, on e pozna dobro, odkar sva bila skupaj na radiu: on pevec, jaz pesnik. In s tem? Nisem ga sicer videl, bil pa je v mojih mislih … morda se mu s tem revanžiram. Oba bi dal nekam na televizijo!
3. ENKRATNA STEZA
Ubogaj stezo, popotnik!
Domodossola je bilo mesto v Italiji, kjer še nisem bil … morda jo vidim, prej ali pozneje.
Tisto mesto nima nobene zveze s trikratno stezo, ki je sedaj enkratna. Tako!
MOJE MESTO, KI JE IMELO STEZE
Hitro gre pot skozi mesto. Moje. Ima še trikratno stezo? Menda. Da. Jaz grem počasi, ker vem, da bom hodil po trikratni stezi. Gotovo! Domodossola je mesto kot moje, vendar gre poševno skozi državo, ki ni v njej.
Y, ki je bila črka za razvoj stezi, je le črka. Res, da sem počival na trikratni, ker je prijetna. Toda: »Domodossola!« Rečem, ker me tudi tale zamika.
Za trst, kar gre v bistvu kot bilka skozi steze. Sem prisoten. Kajpak! Trikratna steza je »y« …, ki nima mesta. Je v celoti: pejsaž, naslikan v dobrem stilu in pozabljan zame.
Kje je zdaj moja prva ljubezen? NE! Na trikratni ne!
SEDAJ KO
Ko grem naproti trikratni, je z menoj en sam up: d se razvije steza v trikratno.
»Y« hitro pove svoje resnično in enkratno bistvo: gotovo je »y«, ki opominja sebe in sebi v prid frakcijo bivanja.
Tisti pomen je v stezi kot v bivanju oseb, ki se sprevračajo v pomen jedkanic.
Kaj je jedkanica?
QUASIMODO: GRE PISAT
Njegov oče je bil čevljar, on pa je bil pesnik.
Mislim, da je dobil Nobelovo nagrado za svoje pesnitve. »Vsakdo je sam na srcu zemlje in kmalu pride noč …«
7. ZASTOR
Padla je zavesa. Zavesa znanosti: na vse tiste dogodke, ki so peljali v nezgodo sto in več ljudi. Kmalu tudi zame. Bilo je več iger, dram, komedij. Nisem igral. Pisal sem jih za občinstvo. Niti občinstvo ni poznalo naslednje igre, ki se bo zgodila na odru za vse tiste, ki želijo videti. Kmalu ni bilo več ne igralcev niti gledalcev.
Ostal sem sam.
LEPI OBRAZI
Prišel sem tudi med lepe obraze. Bili so podobni moji najboljši viziji. Bil sem tudi sam eden izmed njih.
Lepe ženske, res!
Bile so moje za eno noč in nič več. Duša teh obrazov je bila v meni in v njih sem videl svojo.
Ne vem, če so bili res vsi obrazi enaki po lepoti in duši. Verjetno ne!
Bili so pa tudi grdi obrazi: te sem osvajal le (zgolj) duševno.
Bili so mi tudi zanimivi. Videti je bilo na njih vse duševno trpljenje vzlic svoji neestetski vrlini.
9. OBHAJILO ZA MILO
»Dragi angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj!« Molitev in objava obhajila k temu prispodobnemu značaju bivanja. Obstoj, torej. V meni so žleze bivanja; so v meni kot oprijem bivanja in resničnem odhodu v družbo, kjer me še čakajo. Za družbeno stvarnost in pogoje bivanja. Ob umu je skrajnost vezana na obstoje. To izreka bilten sanj in sposobnosti.
Verjamem v bit in obnavljam letopis za vse, ki me berejo. Zato sem premislil skico obstojev v svoje svojstvenem pogovoru z njimi.
10. NADALJE, PONOVNO
Podzavestno pridemo vi nekaj skupno v rast. Neizbežno je verjeti v Nekaj višjega, ki sprejema ta svet.
In ga odjemlje nam vsem. Torej?
Mislim, da gre za teptanje zla. In na takšen način bo vse lepše.
Ker pač virtuoznost dojema norost, še preden jo poizkusi. To so teme znanja. Bičajte značaje, prosim vas!
Moment pri morali bo iskren. In ovrednotev; v tem svetu. Ne v onem.
NASTAVITEV
Bil sem nastavljen. In odstavljen. Zato zmerom nastavljam sebe v imenu mogočnosti, ki je v meni.
Nastavitev pomeni absolutno določene razmere. Obletnica nastavitve pomeni višek sposobnosti nekega človeka. Potem je konec z njim, ker gre v pokoj.
Nato dela inventar svojega življenja. Ni življenja zanj, razen če se da uveljaviti kot bivši.
11. SPOZNANJE IN VEDEŽ
Vedež je človek s spominom vnaprej. Za vse druge ljudi. Spoznanje je skupno z vedežem. On živi za vse tiste, ki so mu ponudili vedeževanje.
Je iskren v svojih sklepih in odjemlje zlo. Je, v nekaterih pomenih, kot profet.
12. HIŠE IN SONCE V NJIH
Hiše so v soncu. Jaz vidim okna, ozlačena od sijaja soncev, ki so na nebu.
Tudi luna je zvečer, ko pade mrak. Toda to se pravi enkrat na mesec.
Hiše in sonce so tudi v ljudeh, ki hodijo po trikratni stezi: vidim jih. Po pokriti sezi od snega: to pa. Nisem videl nikogar hoditi. Začetek in konec steze sem bil jaz.
Gledam še vedno ljudi, kako slepo stopajo po trikratni stezi. Jaz čakam.
OPOMBE NA STEZO
Opomin je bil jasen. Steza »noče hoditi«. Še kaj? Menda je prav človek izrezal stezo.
* * *
Prišel sem do poslednje stopnice: Kmalu bi se znašel na tleh, če je ne bi preštel skupaj z drugimi. Če bi ne hodil po teh lepih stopnicah, ne bi prišel nikoli domov.
1. TRIKRATNA STEZA
Ko sem prvič stopil čez šolski prag, sem bil vzhičen.
Bilo je leta 1951. Bili so lepi in težki časi. Vojna se je končala pred šestimi leti. In jaz sem videl vse ruševine, ki jih je povzročila vojna.
Po logiki bi bil jaz prisiljen biti ohranjen lepo in dobro. Ker sem se pač rodil po II. svetovni vojni. Pa ni vedno tako prav.
Res je, da sem užival svobodo. Pa je vendar mogoče, da jo moram izgubiti?
Če je družbeni zakon takšen, jo bom osvojil.
Ker sem pač tako ustrojen, me ljudje imajo za zgled dobrote in kontradikcij.
Pri kontradikcijah je tudi značaj. Moj in svojstven. Če kaj pomeni?
2. Y: JE IPSILON, KER ME ZAMIKA
Res, da ni prava črka; da se razume le po tuje in da nosi nekaj, kar je videti skorajšnje.
Obubožanje skromnosti gre v pozabo kmalu nato, ko se skrči na figurativno enoto. Mislim resno. V pomenu in simboliki je pač usoda. Fiktivno imamo moč v senci, kar je tudi razumljivo. Gotovo. Trikratna steza je domača stvar, kakor tudi imitacija steze kot take. Ker v bistvu doseže steza domače vzdušje in kompleks stvarnosti. Sicer pa: po njej sem hodil, le da čakam spremstvo, dveh.
STEWY WONDER JE SLEPEC
Moderno je bilo mogoče koncipirati črnega pevca lahke glasbe v smislu njegovih siceršnjih sposobnosti.
Kadar poje, zasluži in to ne malo. Kaj mu to pomeni? Nima izhoda, da bi se sprevrgel v slepega filozofa, govorečega in jasnega. Hodi, to že. Po trikratni stezi bo el viden in ne pevec več, ker se naveliča.
Peti.
Jaz sem mu nevoščljiv za takšno življenje, on e pozna dobro, odkar sva bila skupaj na radiu: on pevec, jaz pesnik. In s tem? Nisem ga sicer videl, bil pa je v mojih mislih … morda se mu s tem revanžiram. Oba bi dal nekam na televizijo!
3. ENKRATNA STEZA
Ubogaj stezo, popotnik!
Domodossola je bilo mesto v Italiji, kjer še nisem bil … morda jo vidim, prej ali pozneje.
Tisto mesto nima nobene zveze s trikratno stezo, ki je sedaj enkratna. Tako!
MOJE MESTO, KI JE IMELO STEZE
Hitro gre pot skozi mesto. Moje. Ima še trikratno stezo? Menda. Da. Jaz grem počasi, ker vem, da bom hodil po trikratni stezi. Gotovo! Domodossola je mesto kot moje, vendar gre poševno skozi državo, ki ni v njej.
Y, ki je bila črka za razvoj stezi, je le črka. Res, da sem počival na trikratni, ker je prijetna. Toda: »Domodossola!« Rečem, ker me tudi tale zamika.
Za trst, kar gre v bistvu kot bilka skozi steze. Sem prisoten. Kajpak! Trikratna steza je »y« …, ki nima mesta. Je v celoti: pejsaž, naslikan v dobrem stilu in pozabljan zame.
Kje je zdaj moja prva ljubezen? NE! Na trikratni ne!
SEDAJ KO
Ko grem naproti trikratni, je z menoj en sam up: d se razvije steza v trikratno.
»Y« hitro pove svoje resnično in enkratno bistvo: gotovo je »y«, ki opominja sebe in sebi v prid frakcijo bivanja.
Tisti pomen je v stezi kot v bivanju oseb, ki se sprevračajo v pomen jedkanic.
Kaj je jedkanica?
QUASIMODO: GRE PISAT
Njegov oče je bil čevljar, on pa je bil pesnik.
Mislim, da je dobil Nobelovo nagrado za svoje pesnitve. »Vsakdo je sam na srcu zemlje in kmalu pride noč …«
7. ZASTOR
Padla je zavesa. Zavesa znanosti: na vse tiste dogodke, ki so peljali v nezgodo sto in več ljudi. Kmalu tudi zame. Bilo je več iger, dram, komedij. Nisem igral. Pisal sem jih za občinstvo. Niti občinstvo ni poznalo naslednje igre, ki se bo zgodila na odru za vse tiste, ki želijo videti. Kmalu ni bilo več ne igralcev niti gledalcev.
Ostal sem sam.
LEPI OBRAZI
Prišel sem tudi med lepe obraze. Bili so podobni moji najboljši viziji. Bil sem tudi sam eden izmed njih.
Lepe ženske, res!
Bile so moje za eno noč in nič več. Duša teh obrazov je bila v meni in v njih sem videl svojo.
Ne vem, če so bili res vsi obrazi enaki po lepoti in duši. Verjetno ne!
Bili so pa tudi grdi obrazi: te sem osvajal le (zgolj) duševno.
Bili so mi tudi zanimivi. Videti je bilo na njih vse duševno trpljenje vzlic svoji neestetski vrlini.
9. OBHAJILO ZA MILO
»Dragi angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj!« Molitev in objava obhajila k temu prispodobnemu značaju bivanja. Obstoj, torej. V meni so žleze bivanja; so v meni kot oprijem bivanja in resničnem odhodu v družbo, kjer me še čakajo. Za družbeno stvarnost in pogoje bivanja. Ob umu je skrajnost vezana na obstoje. To izreka bilten sanj in sposobnosti.
Verjamem v bit in obnavljam letopis za vse, ki me berejo. Zato sem premislil skico obstojev v svoje svojstvenem pogovoru z njimi.
10. NADALJE, PONOVNO
Podzavestno pridemo vi nekaj skupno v rast. Neizbežno je verjeti v Nekaj višjega, ki sprejema ta svet.
In ga odjemlje nam vsem. Torej?
Mislim, da gre za teptanje zla. In na takšen način bo vse lepše.
Ker pač virtuoznost dojema norost, še preden jo poizkusi. To so teme znanja. Bičajte značaje, prosim vas!
Moment pri morali bo iskren. In ovrednotev; v tem svetu. Ne v onem.
NASTAVITEV
Bil sem nastavljen. In odstavljen. Zato zmerom nastavljam sebe v imenu mogočnosti, ki je v meni.
Nastavitev pomeni absolutno določene razmere. Obletnica nastavitve pomeni višek sposobnosti nekega človeka. Potem je konec z njim, ker gre v pokoj.
Nato dela inventar svojega življenja. Ni življenja zanj, razen če se da uveljaviti kot bivši.
11. SPOZNANJE IN VEDEŽ
Vedež je človek s spominom vnaprej. Za vse druge ljudi. Spoznanje je skupno z vedežem. On živi za vse tiste, ki so mu ponudili vedeževanje.
Je iskren v svojih sklepih in odjemlje zlo. Je, v nekaterih pomenih, kot profet.
12. HIŠE IN SONCE V NJIH
Hiše so v soncu. Jaz vidim okna, ozlačena od sijaja soncev, ki so na nebu.
Tudi luna je zvečer, ko pade mrak. Toda to se pravi enkrat na mesec.
Hiše in sonce so tudi v ljudeh, ki hodijo po trikratni stezi: vidim jih. Po pokriti sezi od snega: to pa. Nisem videl nikogar hoditi. Začetek in konec steze sem bil jaz.
Gledam še vedno ljudi, kako slepo stopajo po trikratni stezi. Jaz čakam.
OPOMBE NA STEZO
Opomin je bil jasen. Steza »noče hoditi«. Še kaj? Menda je prav človek izrezal stezo.
* * *
Prišel sem do poslednje stopnice: Kmalu bi se znašel na tleh, če je ne bi preštel skupaj z drugimi. Če bi ne hodil po teh lepih stopnicah, ne bi prišel nikoli domov.
