Legendarno zasedbo Filozofske fakultete – oživitev duha ’68 – sem spremljal kot novinar RŠ, in tako sem ob vsakodnevnem raportiranju z mikrofonom v roki neki dopoldan naletel na profesorsko legendo in navdihovalca študentskega nemira – dr. Dušana Pirjevca. Pomolil sem mu mikrofon in ga vprašal, kaj misli o revolucionarnem dogajanju na fakulteti, prepričan, da bo potrdil prevratno veljavo dogajanja. Odgovoril je, da se nič posebnega ne dogaja, tudi predavanja potekajo ... Hladen tuš zame, posnetek ni bil objavljen.
S tem povezana je sklepna epizoda zasedbe, ki je »naslavljala«, kot danes pravimo, prav frustracijo udeležencev zasedbe FF, ki so zborovali pred njo: pohod množice študentov v mesto in s tem kršitev dogovora z ljudsko milico o ostajanju na Aškerčevi. Pohod je sprožil Jaša Zlobec. In ko se je množica približala križišču Titove in Šubičeve, sem se znašel poleg bližnjega srečanja Jaše in šefa milice Janeza Winklerja. Jaša je rotil »Ne tepst, ne tepst«, Winkler, ki je milico »razorožil«, kot je sam povedal nedavno v televizijskem pričevanju, pa je karal: »Tovariši, nismo se tako zmenili.« A kljub temu je odprl študentom pot do skupščine, kjer so še nekaj časa vzklikali, prebrali zahteve in vihteli s transparenti, in vse se je mirno končalo. Tudi ta moj posnetek ni bil objavljen, kot tudi ne »intervju« z enim od miličnikov iz ešalona, ki je stal pred skupščino: po nekaj poskusih, ki so se izšli v nerazločno grgranje, je bilo kazno, da je preveč pretresen za besede.
Legendarno zasedbo Filozofske fakultete – oživitev duha ’68 – sem spremljal kot novinar RŠ, in tako sem ob vsakodnevnem raportiranju z mikrofonom v roki neki dopoldan naletel na profesorsko legendo in navdihovalca študentskega nemira – dr. Dušana Pirjevca. Pomolil sem mu mikrofon in ga vprašal, kaj misli o revolucionarnem dogajanju na fakulteti, prepričan, da bo potrdil prevratno veljavo dogajanja. Odgovoril je, da se nič posebnega ne dogaja, tudi predavanja potekajo ... Hladen tuš zame, posnetek ni bil objavljen.
S tem povezana je sklepna epizoda zasedbe, ki je »naslavljala«, kot danes pravimo, prav frustracijo udeležencev zasedbe FF, ki so zborovali pred njo: pohod množice študentov v mesto in s tem kršitev dogovora z ljudsko milico o ostajanju na Aškerčevi. Pohod je sprožil Jaša Zlobec. In ko se je množica približala križišču Titove in Šubičeve, sem se znašel poleg bližnjega srečanja Jaše in šefa milice Janeza Winklerja. Jaša je rotil »Ne tepst, ne tepst«, Winkler, ki je milico »razorožil«, kot je sam povedal nedavno v televizijskem pričevanju, pa je karal: »Tovariši, nismo se tako zmenili.« A kljub temu je odprl študentom pot do skupščine, kjer so še nekaj časa vzklikali, prebrali zahteve in vihteli s transparenti, in vse se je mirno končalo. Tudi ta moj posnetek ni bil objavljen, kot tudi ne »intervju« z enim od miličnikov iz ešalona, ki je stal pred skupščino: po nekaj poskusih, ki so se izšli v nerazločno grgranje, je bilo kazno, da je preveč pretresen za besede.
