(* 1949) Jeseni se je 1968 vpisal na študij filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na tej ustanovi je magistriral (1976) in doktoriral (1983) Iz filozofije. V času študija je bil aktiven v študentskem gibanju. Na zasedbi filozofske fakultete leta 1971 je vodil delo teoretske skupine. Bil je dvakrat izvoljen v Izvršni odbor skupnosti študentov, kot predstavnik SŠ pa je v letih 1971 – 1972 sodeloval v Predsedstvu Zveze študentov Jugoslavije. Še pred zaključkom dodiplomskega študija (1973) je eno leto predsedoval Študentskemu kulturnemu centru (ŠKUC). Dvakrat je bil član uredništva in enkrat odgovorni urednik študentskega časopisa Tribuna v letih 1971/72 ter 1973/74. Na jesen 1974 je bil skupaj s še petimi študenti treh jugoslovanskih filozofskih fakultet obsojen na deset mesecev zapora, pogojno za dve leti, zaradi »verbalnega delikta« po takratnem členu 118 Kazenskega zakonika (v nekoliko kasnejši izdaji KZ preštevilčenega v znameniti čl. 133). V nadaljevanju svojih dejavnosti je bil deset let urednik prilog v uredništvu tednika Mladina, nato pa se je posvetil raziskovalni in pedagoški dejavnosti na Pedagoškem inštitutu in na več fakultetah Univerze v Ljubljani ter na drugih visokošolskih ustanovah v Sloveniji in v tujini. Po osamosvojitvi Slovenije, med drugim, sodeluje v Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO (2001 – 2005 je bil njen predsednik), dve leti pa je bil tudi član Izvršnega odbora te organizacije v Parizu.
