Dogodki, ki jih opisujem so bili segmentno v obstoječih dokumentih že obravnavani (Odprto pismo slovenski javnosti in Protest IO SŠ proti pisanju »Dela« v Zborniku na str. 99-100; Protest proti pisanju »Dela« skupaj z letakom »Tovariši« v Študentskem gibanju, str. 146-147 in povzetek sodne odločbe v posebni številki Tribune iz maja 1971, leto XX, str. 3-4), vendar zaslužijo celostno predstavitev, ker na določen način kot celota kaže na vzdušje tistega časa.
Kako se je stvar začela, najbolje izhaja iz ciklostiranega »Odprtega pisma slovenski javnosti« IO Skupnosti študentov LVZ, z dne 24. aprila 1971 z naslednjo vsebino:
»Ob prihodu francoskega predsednika vlade Chabana Delamasa je nekaj deset študentov spontano želelo z mirno manifestacijo izraziti solidarnost s francoskimi delavci in študenti. Organi UJV so preprečili študentom mirno izražanje svojega mnenja, ki je pri nas zagotovljeno z ustavo in zakoni, tako da so nasilno odvzeli vse transparente, vključno s transparentom ‘Proletarci vseh dežel združite se!’
Ob zaplembi parol so približno petnajstim študentom nezakonito odvzeli osebne izkaznice. Na ta način je tem študentom preprečeno vsako gibanje. Kasneje so te študente tik pred prihodom Chabana Delmasa z brcami in pendreki zaprli v neko vežo, čeprav so povsem mirno manifestirali.
Nezakoniti odvzem osebnih izkaznic in s tem onemogočanje osnovne ustavne pravice gibanja spominja na razmere pri nas pred četrtim plenumom in na razmere v nekaterih ne ravno demokratičnih državah, kjer na podoben način z odvzemom osebnih izkaznic onemogočajo svobodo gibanja državljanov.
Ali se zavedaš, kam to pelje?«
Naslednji dan po nezakonitem odvzemu osebnih izkaznic in onemogočitve študentskega protesta, bila je nedelja, sva šla z Ivanom Kreftom predstavnikom UK ZKS na Policijsko postajo Ljubljana na Prešernovo iskat zaplenjene osebne izkaznice, ki so nama jih tam po tem, ko so naju pustili nekaj časa čakati v »sprejemnici«, brez besed izročili. Odvzema osebnih izkaznic, ki je predstavljal nedopusten poseg v državljanske pravice študentov in jih postavljal v omejenem obsegu »out of law«, v tem trenutku prizadeti namreč niso imeli več osebne identitete in bili tako v vsakem trenutku podvrženi sankcioniranju zlasti represivnih organov, se ni dalo in tudi smelo ne le relativizirati, temveč še manj pomesti pod preprogo. Z relativizacijo so poizkusili pri častniku Delo in sicer z diskreditiranjem protesta češ, da so demonstrirali proti Chaban Delmasu »fašistu«, kar bi pomenilo žaljivko in česar študentje nismo ne zapisali na parolah ne vzklikali.
Na IO je bilo sprejeto stališče, da glede na obstoječe odnose s policijo teh ne zaostrujemo, smo pa ob tovrstnih kršitvah dolžni ukrepati.
Med tem je AO pri IO SŠ izdal letak »Ob 30. letnici OF« in ga s prilogo »Tovariši«, ki je bila kasneje procesirana, delil udeležencem osrednje proslave v Hali Tivoli 27. 4. 1971, razdeljeno naj bi bilo 800 izvodov obeh dokumentov, z naslednjo vsebino:
»OB 30. OBLETNICI OF
V imenu študentov pozdravljamo vse prisotne in posebej še udeležence OF, pri čemer bi radi opozorili, da se zavedamo pomembnosti tradicije OF, ki še danes predstavlja vzor demokratično zasnovane ljudske revolucije.
Mislimo, da je ta tradicija tisto, kar nas obvezuje, da nadaljujemo z nadaljnjim revolucionarnim spreminjanjem. Študentje se želimo prav v tej točki vključiti v naš skupen boj, ki mora biti vedno nov v svoji vsebini in obliki.
To novo v revolucionarnih prizadevanjih mora biti ravno študentsko gibanje, ki je bistven sestavni del boja sodobnega proletariata. V tem boju moramo računati posebej na borce NOB, da ustvarimo trdno fronto proti vsaki možni sovražni akciji proti ljudstvu in s tem možnost za nadaljnji revolucionarni razvoj.
OF ŠE ŽIVI
VSTANITE V SUŽENJSTVO ZAKLETI …«
Žig SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LVZ
Izvršni odbor
Ljubljana
In vsebina letaka (brez navedbe kraja in datuma, kar je splošna značilnost vseh dokumentov SŠ in žiga):
»Tovariši!
V soboto je policija s fizičnim nasiljem onemogočila manifestacijo pribl. 50 ljubljanskih študentov ob obisku francoskega premiera. Študentje so hoteli izraziti svojo solidarnost s francoskimi delavci in študenti in obsoditi francosko kolonialno politiko (ČAD, HAITI, …). (Delo 24/4 hoče diskreditirati demonstrante s tem, da laže, da so demonstranti proti Ch. Delamsu »fašistu« …). Študentom so raztrgali in zaplenili transparente (PLORETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! DOL Z BURŽUJI! NAJ ŽIVI PARIŠKA KOMUNA! VIVE LE MEI 68) in jih v času premierovega mimohoda zaprli.
V soboto si je moral miličnik – delavec – služiti svoj kruh s tem, da je na Trgu revolucije raztrgal transparent PLORETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE!
To je poniževanje delovnega človeka, to je omejevanje osebne svobode. Ali ne spominja to na obdobje pred četrtim (brionskim) plenumom
Ta družba, ki se kiti z besedo »socialistična«, je prav tako razredna družba. Medtem ko si rdeči buržuji gradijo razkošne vile z bazeni in vikende na Tirolskem in v Švici, si je 16000 fakultetno izobraženih Slovencev moralo poiskati službo v inozemstvu: le tako si lahko kupijo stanovanja in delajo delo, za katerega so študirali. Medtem, ko naši bogataši zapravljajo milijone na jadranjih po Sredozemlju in letovanjih na Azurni obali, ima milijon delavcev manjše plače kot 800,00 din.
Medtem, ko si naša »buržuazija« (pred kapitalistično Italijo) z družbenimi sredstvi gradi barvno televizijo, si morajo delovni ljudje z darovi in prispevki graditi bolnice, šole in otroške vrtce. Ne dovolimo, da iz priseljevanja jugoslovanskih delavcev z juga naredimo »jugoslovansko črnsko vprašanje«. Tovariši!: Naša družbe je razredna družba. Zato naj naša himna ne bo predvsem »Hej Slovani«, »Lijepa naša domovina«, ne »Naprej zastave slave«, ampak Internacionala: »VSTANITE V SUŽENJSTVO ZAKLETI!
AKCIJSKI ODBOR PRI
IZVRŠNEM ODBORU SŠ«
Letak je bil zasežen 27. 4. 1971 v prostorih IO SŠ. Policija je pri tem ravnala neprofesionalno. V prostore je vstopila in preostanek nerazdeljenih letakov zasegla brez ustrezne odločbe, ki jo je dostavila šele kasneje, do tedaj pa vztrajala v prostorih IO SŠ. Sodišče je obravnavo o predlogu prepovedi razširjanja letaka Okrožnega tožilca, z dne 27. 4. 1971 razpisalo dne 29. 4. 1971. Letak oziroma akcijski odbor pri SŠ LVZ sta na sodišču zastopala poleg podpisanega še Lenart Šetinc in Marjan Pungartnik. Postopek je bil izpeljan korektno. Bili smo poslušani, ne pa slišani, res pa je, da je bilo na nekatere očitke o pavšalnosti trditev (kot je bila npr. ta o razkošnem življenju rdeče buržuazije, ki si gradi razkošne vile, bazene in vikende na Tirolskem in v Švici, zapravlja milijone na jadranjih po Sredozemlju in letovanjih na Azurni obali) težko odgovoriti. In res je, da nekatere trditve iz inkriminiranega letaka, ki so bile enostavno preslišane, držijo še danes in so držale tudi tedaj, npr. trditev o naraščanju in večanju socialnih razlik in pavperizaciji posameznih družbenih slojev, sodišče pa je menilo, da to ni »imeti za čim popolnejše obveščanje javnosti«. Zanimivo pa je bilo, da sta tako tožilec kot sodišče menila, da je bilo pod rdečo buržuazijo mišljeno naše politično vodstvo. Sodišče je ocenilo, da besedilo letaka ne služi objektivnemu obveščanju javnosti, temveč so informacije, ki jih letak posreduje, po vsebini in obliki, se pravi po načinu izražanja take, da škodujejo družbeni skupnosti, kar pomeni po Zakonu o tisku in drugih oblikah informacij zlorabo svobode informacij in opravičuje omejitev objavljanja in razširjanja letaka po 52. členu zakona o tisku in drugih oblikah informacij.
Posebej sodišče navaja, da ni moglo sprejeti mnenja, ki je izraženo v ugovoru zoper odločbo o začasni prepovedi širjenja letaka, da je to, kar je poročal o policiji in njenih »fašističnih metodah«, čim popolnejše obveščanje javnosti o resničnem dogodku, o dejstvih, ki bi jih lahko potrdile priče, saj letak omenja le en incident v zvezi s preprečeno demonstracijo in to na način, kot da bi organi javne varnosti uporabljali metode pred četrtim plenumom. Tako nepopolno obveščanje je prav gotovo krivo obveščanje, ker ne daje prave slike o ravnanju organov UJV in milice.
Opisana epizoda se je končala na do sedaj neopisan, a zanimiv način. Na IO SŠ smo sklicali sestanek s policijo, da razčistimo medsebojne zamere iz obravnavanih postopkov. Sestanek je potekal v prostorih UK ZKS, ker IO SŠ ni imel ustreznega prostora. S strani policije sta se ga udeležila Janez Winkler, načelnik UJV Ljubljana,
in mag. Pavle Čelik. Udeležil pa se ga je tudi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Živko Zobec. Zapisnik o sestanku ni bil sestavljen, zato ni mogoče navesti točnega datuma, nismo pa sprejemali sklepov. Sestanek je bil izraz medsebojnega spoštovanja in odkritega priznavanja napak.
Dogodki, ki jih opisujem so bili segmentno v obstoječih dokumentih že obravnavani (Odprto pismo slovenski javnosti in Protest IO SŠ proti pisanju »Dela« v Zborniku na str. 99-100; Protest proti pisanju »Dela« skupaj z letakom »Tovariši« v Študentskem gibanju, str. 146-147 in povzetek sodne odločbe v posebni številki Tribune iz maja 1971, leto XX, str. 3-4), vendar zaslužijo celostno predstavitev, ker na določen način kot celota kaže na vzdušje tistega časa.
Kako se je stvar začela, najbolje izhaja iz ciklostiranega »Odprtega pisma slovenski javnosti« IO Skupnosti študentov LVZ, z dne 24. aprila 1971 z naslednjo vsebino:
»Ob prihodu francoskega predsednika vlade Chabana Delamasa je nekaj deset študentov spontano želelo z mirno manifestacijo izraziti solidarnost s francoskimi delavci in študenti. Organi UJV so preprečili študentom mirno izražanje svojega mnenja, ki je pri nas zagotovljeno z ustavo in zakoni, tako da so nasilno odvzeli vse transparente, vključno s transparentom ‘Proletarci vseh dežel združite se!’
Ob zaplembi parol so približno petnajstim študentom nezakonito odvzeli osebne izkaznice. Na ta način je tem študentom preprečeno vsako gibanje. Kasneje so te študente tik pred prihodom Chabana Delmasa z brcami in pendreki zaprli v neko vežo, čeprav so povsem mirno manifestirali.
Nezakoniti odvzem osebnih izkaznic in s tem onemogočanje osnovne ustavne pravice gibanja spominja na razmere pri nas pred četrtim plenumom in na razmere v nekaterih ne ravno demokratičnih državah, kjer na podoben način z odvzemom osebnih izkaznic onemogočajo svobodo gibanja državljanov.
Ali se zavedaš, kam to pelje?«
Naslednji dan po nezakonitem odvzemu osebnih izkaznic in onemogočitve študentskega protesta, bila je nedelja, sva šla z Ivanom Kreftom predstavnikom UK ZKS na Policijsko postajo Ljubljana na Prešernovo iskat zaplenjene osebne izkaznice, ki so nama jih tam po tem, ko so naju pustili nekaj časa čakati v »sprejemnici«, brez besed izročili. Odvzema osebnih izkaznic, ki je predstavljal nedopusten poseg v državljanske pravice študentov in jih postavljal v omejenem obsegu »out of law«, v tem trenutku prizadeti namreč niso imeli več osebne identitete in bili tako v vsakem trenutku podvrženi sankcioniranju zlasti represivnih organov, se ni dalo in tudi smelo ne le relativizirati, temveč še manj pomesti pod preprogo. Z relativizacijo so poizkusili pri častniku Delo in sicer z diskreditiranjem protesta češ, da so demonstrirali proti Chaban Delmasu »fašistu«, kar bi pomenilo žaljivko in česar študentje nismo ne zapisali na parolah ne vzklikali.
Na IO je bilo sprejeto stališče, da glede na obstoječe odnose s policijo teh ne zaostrujemo, smo pa ob tovrstnih kršitvah dolžni ukrepati.
Med tem je AO pri IO SŠ izdal letak »Ob 30. letnici OF« in ga s prilogo »Tovariši«, ki je bila kasneje procesirana, delil udeležencem osrednje proslave v Hali Tivoli 27. 4. 1971, razdeljeno naj bi bilo 800 izvodov obeh dokumentov, z naslednjo vsebino:
»OB 30. OBLETNICI OF
V imenu študentov pozdravljamo vse prisotne in posebej še udeležence OF, pri čemer bi radi opozorili, da se zavedamo pomembnosti tradicije OF, ki še danes predstavlja vzor demokratično zasnovane ljudske revolucije.
Mislimo, da je ta tradicija tisto, kar nas obvezuje, da nadaljujemo z nadaljnjim revolucionarnim spreminjanjem. Študentje se želimo prav v tej točki vključiti v naš skupen boj, ki mora biti vedno nov v svoji vsebini in obliki.
To novo v revolucionarnih prizadevanjih mora biti ravno študentsko gibanje, ki je bistven sestavni del boja sodobnega proletariata. V tem boju moramo računati posebej na borce NOB, da ustvarimo trdno fronto proti vsaki možni sovražni akciji proti ljudstvu in s tem možnost za nadaljnji revolucionarni razvoj.
OF ŠE ŽIVI
VSTANITE V SUŽENJSTVO ZAKLETI …«
Žig SKUPNOSTI ŠTUDENTOV LVZ
Izvršni odbor
Ljubljana
In vsebina letaka (brez navedbe kraja in datuma, kar je splošna značilnost vseh dokumentov SŠ in žiga):
»Tovariši!
V soboto je policija s fizičnim nasiljem onemogočila manifestacijo pribl. 50 ljubljanskih študentov ob obisku francoskega premiera. Študentje so hoteli izraziti svojo solidarnost s francoskimi delavci in študenti in obsoditi francosko kolonialno politiko (ČAD, HAITI, …). (Delo 24/4 hoče diskreditirati demonstrante s tem, da laže, da so demonstranti proti Ch. Delamsu »fašistu« …). Študentom so raztrgali in zaplenili transparente (PLORETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! DOL Z BURŽUJI! NAJ ŽIVI PARIŠKA KOMUNA! VIVE LE MEI 68) in jih v času premierovega mimohoda zaprli.
V soboto si je moral miličnik – delavec – služiti svoj kruh s tem, da je na Trgu revolucije raztrgal transparent PLORETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE!
To je poniževanje delovnega človeka, to je omejevanje osebne svobode. Ali ne spominja to na obdobje pred četrtim (brionskim) plenumom
Ta družba, ki se kiti z besedo »socialistična«, je prav tako razredna družba. Medtem ko si rdeči buržuji gradijo razkošne vile z bazeni in vikende na Tirolskem in v Švici, si je 16000 fakultetno izobraženih Slovencev moralo poiskati službo v inozemstvu: le tako si lahko kupijo stanovanja in delajo delo, za katerega so študirali. Medtem, ko naši bogataši zapravljajo milijone na jadranjih po Sredozemlju in letovanjih na Azurni obali, ima milijon delavcev manjše plače kot 800,00 din.
Medtem, ko si naša »buržuazija« (pred kapitalistično Italijo) z družbenimi sredstvi gradi barvno televizijo, si morajo delovni ljudje z darovi in prispevki graditi bolnice, šole in otroške vrtce. Ne dovolimo, da iz priseljevanja jugoslovanskih delavcev z juga naredimo »jugoslovansko črnsko vprašanje«. Tovariši!: Naša družbe je razredna družba. Zato naj naša himna ne bo predvsem »Hej Slovani«, »Lijepa naša domovina«, ne »Naprej zastave slave«, ampak Internacionala: »VSTANITE V SUŽENJSTVO ZAKLETI!
AKCIJSKI ODBOR PRI
IZVRŠNEM ODBORU SŠ«
Letak je bil zasežen 27. 4. 1971 v prostorih IO SŠ. Policija je pri tem ravnala neprofesionalno. V prostore je vstopila in preostanek nerazdeljenih letakov zasegla brez ustrezne odločbe, ki jo je dostavila šele kasneje, do tedaj pa vztrajala v prostorih IO SŠ. Sodišče je obravnavo o predlogu prepovedi razširjanja letaka Okrožnega tožilca, z dne 27. 4. 1971 razpisalo dne 29. 4. 1971. Letak oziroma akcijski odbor pri SŠ LVZ sta na sodišču zastopala poleg podpisanega še Lenart Šetinc in Marjan Pungartnik. Postopek je bil izpeljan korektno. Bili smo poslušani, ne pa slišani, res pa je, da je bilo na nekatere očitke o pavšalnosti trditev (kot je bila npr. ta o razkošnem življenju rdeče buržuazije, ki si gradi razkošne vile, bazene in vikende na Tirolskem in v Švici, zapravlja milijone na jadranjih po Sredozemlju in letovanjih na Azurni obali) težko odgovoriti. In res je, da nekatere trditve iz inkriminiranega letaka, ki so bile enostavno preslišane, držijo še danes in so držale tudi tedaj, npr. trditev o naraščanju in večanju socialnih razlik in pavperizaciji posameznih družbenih slojev, sodišče pa je menilo, da to ni »imeti za čim popolnejše obveščanje javnosti«. Zanimivo pa je bilo, da sta tako tožilec kot sodišče menila, da je bilo pod rdečo buržuazijo mišljeno naše politično vodstvo. Sodišče je ocenilo, da besedilo letaka ne služi objektivnemu obveščanju javnosti, temveč so informacije, ki jih letak posreduje, po vsebini in obliki, se pravi po načinu izražanja take, da škodujejo družbeni skupnosti, kar pomeni po Zakonu o tisku in drugih oblikah informacij zlorabo svobode informacij in opravičuje omejitev objavljanja in razširjanja letaka po 52. členu zakona o tisku in drugih oblikah informacij.
Posebej sodišče navaja, da ni moglo sprejeti mnenja, ki je izraženo v ugovoru zoper odločbo o začasni prepovedi širjenja letaka, da je to, kar je poročal o policiji in njenih »fašističnih metodah«, čim popolnejše obveščanje javnosti o resničnem dogodku, o dejstvih, ki bi jih lahko potrdile priče, saj letak omenja le en incident v zvezi s preprečeno demonstracijo in to na način, kot da bi organi javne varnosti uporabljali metode pred četrtim plenumom. Tako nepopolno obveščanje je prav gotovo krivo obveščanje, ker ne daje prave slike o ravnanju organov UJV in milice.
Opisana epizoda se je končala na do sedaj neopisan, a zanimiv način. Na IO SŠ smo sklicali sestanek s policijo, da razčistimo medsebojne zamere iz obravnavanih postopkov. Sestanek je potekal v prostorih UK ZKS, ker IO SŠ ni imel ustreznega prostora. S strani policije sta se ga udeležila Janez Winkler, načelnik UJV Ljubljana,
in mag. Pavle Čelik. Udeležil pa se ga je tudi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Živko Zobec. Zapisnik o sestanku ni bil sestavljen, zato ni mogoče navesti točnega datuma, nismo pa sprejemali sklepov. Sestanek je bil izraz medsebojnega spoštovanja in odkritega priznavanja napak.
