Na valovih
se bleščijo
zrcalne kaplje.
Ponovno je vse.
Rišeš ceste,
od vekomaj se
na njih vse zgodi.
Ujeta v čas
se dotikam
nevidnih obzorij.
Karkoli še pride,
je poljub večnosti.
Mecen, ki izginja,
pripravlja pot,
da znova pride.
In navrže barv
v naročje noči.
VRVOHODEC
Zastrt čoln
časa zdrsne
po pejsažu
zrnčastih podob.
Nebo se topi.
Zeleno ni zeleno.
Vse je belo.
Od daleč je pika
in v sredini krog.
Črte ležijo
razmetane
zunaj prostora.
Strune pojejo
brez violine.
PLESALKA
Na valovih
se bleščijo
zrcalne kaplje.
Ponovno je vse.
Rišeš ceste,
od vekomaj se
na njih vse zgodi.
Ujeta v čas
se dotikam
nevidnih obzorij.
Karkoli še pride,
je poljub večnosti.
Mecen, ki izginja,
pripravlja pot,
da znova pride.
In navrže barv
v naročje noči.
VRVOHODEC
Zastrt čoln
časa zdrsne
po pejsažu
zrnčastih podob.
Nebo se topi.
Zeleno ni zeleno.
Vse je belo.
Od daleč je pika
in v sredini krog.
Črte ležijo
razmetane
zunaj prostora.
Strune pojejo
brez violine.
