Teče, teče, bistra voda
v srce, polno bolečin.
Teče, teče, bistra voda,
z njo poraja se spomin:
O, spomin na davna leta,
ko sem še fantiček bil,
ko bežal skrivaj sem z doma
in tu ribice lovil.
Če stoji, glej, stara žaga
in valove ji drobi,
kot nekdaj pokukam vanjo,
toda starčka – strica ni.
Tam čez skalo voda pada
in šumi, kot je takrat,
ko sem klical: »Bog daj dobro!«
in se vedno ustavil rad
pred odprtimi vrati mlina ...
A sedaj je prazen mlin ...
Teče, teče, bistra voda –
v srce, polno bolečin.
KJE, DOMOVINA, SI?
Tam je sever – tukaj je jug.
Tam je Triglav – tukaj Korab.
Tam je Sava – tukaj Vardar.
Tam je Ljubljana – tukaj je Skopje.
Tam so domovi prednikov in staršev.
Tam so domovi ... in grobovi...
Tukaj je moj rojstni kraj –
in dom na Vodnu –
grobov ni ...
Kje, Domovina, si?
Od Triglava do Koraba?
Od Koraba do Triglava?
Kam se gre naprej?
Kam se gre nazaj?
Kam?
Kje, Domovina, si ...?
MOJA PESEM
Kot da po stezi stopa noga bosa,
kot da so v mraku solze vzdrgetale,
kot da na cvetko pada hladna rosa,
kot da v borovju ptičke male
izvabile so tihe zvoke,
kot da nekje bi trudne roke,
na strunah sanjavo zabstale,
je moja pesem mimo šla
in brez odmeva v mraku drgeta …
KAPLJICA
Kot kapljica sem padla ti v življenje.
Vznemirila prozorno sem gladino.
Za hip občutil rahlo si drhtenje,
nato je vse izginilo v globino,
kjer bo za dolgo ostalo valovanje,
dokler bo v tebi kapljica molčala ...
Ali boš občutil rahlo hrepenenje,
ko tiho iz globine bo zbežala?
Teče, teče, bistra voda
TEČE, TEČE, BISTRA VODA
VEČNA SI
MAKEDONIJA
sojena sem ti bila –
objela si me...
Srčne besede
za vse TVOJE lepote
MAKEDONIJA ...
Toplo zavetje
celo onstran življenja
MAKEDONIJA ...
Teče, teče, bistra voda
v srce, polno bolečin.
Teče, teče, bistra voda,
z njo poraja se spomin:
O, spomin na davna leta,
ko sem še fantiček bil,
ko bežal skrivaj sem z doma
in tu ribice lovil.
Če stoji, glej, stara žaga
in valove ji drobi,
kot nekdaj pokukam vanjo,
toda starčka – strica ni.
Tam čez skalo voda pada
in šumi, kot je takrat,
ko sem klical: »Bog daj dobro!«
in se vedno ustavil rad
pred odprtimi vrati mlina ...
A sedaj je prazen mlin ...
Teče, teče, bistra voda –
v srce, polno bolečin.
KJE, DOMOVINA, SI?
Tam je sever – tukaj je jug.
Tam je Triglav – tukaj Korab.
Tam je Sava – tukaj Vardar.
Tam je Ljubljana – tukaj je Skopje.
Tam so domovi prednikov in staršev.
Tam so domovi ... in grobovi...
Tukaj je moj rojstni kraj –
in dom na Vodnu –
grobov ni ...
Kje, Domovina, si?
Od Triglava do Koraba?
Od Koraba do Triglava?
Kam se gre naprej?
Kam se gre nazaj?
Kam?
Kje, Domovina, si ...?
MOJA PESEM
Kot da po stezi stopa noga bosa,
kot da so v mraku solze vzdrgetale,
kot da na cvetko pada hladna rosa,
kot da v borovju ptičke male
izvabile so tihe zvoke,
kot da nekje bi trudne roke,
na strunah sanjavo zabstale,
je moja pesem mimo šla
in brez odmeva v mraku drgeta …
KAPLJICA
Kot kapljica sem padla ti v življenje.
Vznemirila prozorno sem gladino.
Za hip občutil rahlo si drhtenje,
nato je vse izginilo v globino,
kjer bo za dolgo ostalo valovanje,
dokler bo v tebi kapljica molčala ...
Ali boš občutil rahlo hrepenenje,
ko tiho iz globine bo zbežala?
