poznam črva
iz jabolke
ki je newtonu
padla na glavo
LOV
šel sem
ob zori
na lov
na vzore
ulovil sem
samo nekaj
malih
pa sem jih
pustil
KO KUPUJEM KARKOLI
dajte mi liter zla
sem rekel
takoj pri vratih
trgovcu z nepremičninami
nimam je rekel on
ni kako ni
pri vas stalno kupuje
dobro če nimate
dajte mi potem
karkoli
trgovec je takoj zavil
karkoli
odšel sem
in pod roko nosil
svoje
karkoli
a nek vrag
mi ni dal mira
in odmotal sem
karkoli
in
takrat me povozi auto
tako je tudi prav
ko kupijem karkoli
DRESURA
dresiral sem ga
lord
pridi ali ne pridi
in
on
pride ali ne pride
OZK
ITR
AKE
C
čes
tek
daj
kol
ipi
sal
ipe
sem
nat
rak
cup
api
rak
ije
bil
aze
loo
zka
pot
ems
ene
bos
teč
udi
lin
nit
ite
jle
YE MUR RESNEEZA
da chloweck
swoy lustnee
yezick
tacko
lachcko
pozzabee
in du vetch
ne znna
neetee kacko
se pishe
the end
PRIJATELJICA POHITI
zapornik sem
v zaporu
zaprt
v zaporu
na trdem stolu
sedim
in čakam
stareo prijateljico
mehko stolico
NASTRANA PESEM
nastrana pesem
bi bila
naravna
če bi izgubila
svoj t
ODGRIZ
ta pes
odgriz
tudi sam
pome
nim
ker n
ne v
desno p
osta
lep
a ven
ima sv
pome
če je le
stra
src
KRIK
krik ki ga skrivam
zahrbtno oroča metabolizem laži
v nedoseganju jutrušnjega
mučim strune
obraz blodnice
a naokrog
nepoklicani trgajo cvetne lističe
na vrhu megla
megla
megla pri dnu
megla na sredi
razen
k r i k a
k r i k
i r
r i
k i r k
moj krik je paraliziran
moj krik je kristaliziran
ne dam
k r i k a
k r i k a
k r i k a
k r i k a
edino verjamemo
v krik
še edino verjamem
ČUDNO
ležim
okrog mene je mrak in drugi
s fosforjem v glavi
naenkrat
svetloba si je dneva
odprla škatlo
ločila me od drugih
in pogledala
bil sem rdeč v lice
in malo prestrašen
trdno si me zgrabila
potegnila k sebi
in prižgala
dvignila si me
tako plamenečega
čisto blizu
do svojih ustrnic
in čudno
bil sem ti potreben
da samo prižgeš cigareto
potem si samo
puhnila
me ugasnila
in odvrgla
v pepelnik
NAJKRAJŠA LJUBEZENSKA PESEM
ja
PRIKLJUČEK ZA LJUBIMCE – STABILIZATORJE
če je padla odločitev
da se mora trajno ljubiti
najbolj gotovi so stabilizatorji
PERMALOVE
če imate priključek
Ar MFg 5764 KI.ž M mR
ki bo popolnoma ustrezal
vašim potrebam
ČETRTI LJUBEZENSKI POLOŽAJ
on sedi
na robu pustelje
zagledan
v sredino sebe
čaka
ona nima ničesar
kar bi se ji dvignilo
ONA NI BILA
če mi dovolite
bom osedlal
neparnega pegaza
da me odnese do novega
semaforja – pesmotvora
zastal sem pri prvi violini
vzel prste u roke
dobil zvoke
metulji so preleteli
njene noge so šle
mimo
jaz pa sem se trudil
po svoje sem se trudil
a ona
ona ni bila
pesmogenična
ODŠLA SI
tako rad sem imel
tvoja bedra
in vitkistas
a ti
si me
zapustila
in odšla v
š i r i n o
ZGINI
ostane utrujenost
zastrupljena z upanjem
nekaj na hitrico izmišljenih besed
z znakom zaupanja
in obrada
ki jo nekdo
mora preskočiti
druščina je vesela
in ne sluti
z g i n i
večnost bi ulovil
da mi nisi
na poti
i d i o t
moje življenje
O KAKO JE DEŽEVALO
ribe so se
skrile pod most
reke so se
v mojih čevljih
razmočile
žabe so
pod dežniki
skakale
gliste so se
v dežnih plaščih
plazile
polži so okna pozaprli
tebe pa ni bilo
s o n c e t i ž a r k o
ZVOK
ni pomembno
če se je začelo
s poševnim povratkom
z v o k o m
dotikom prstov
ali
pepelnatim klasom
ki mi je od nekod
bil znan
pozabiti telo
za trenutek stopiti sam iz sebe
postal bo zakon
za smele
izguba je misliti na izgubljeno
plamen – jereka preplavila
da bi ogenj – morje našla
jutra v sebi daleč najdemo
ZA GRMENJE ZVOKA SPLOŠNE IZRABLJENOSTI
za grmenje zvoka splošne izrabljenosti
plejada karikator steče
z neopaženimi koraki izginjajo
bele usedline trpijo
odprte so dlani somraka
zliva se strupeni prah
bogovi odpuščajo leta
težkemu slepemu izboru
ti okovi leseni
rešitev tone v kleti
za grudo propadlega kamenja
za grmenje zvoka splošne iztrošenosti
SREČANJE PO NIČEMER
zrasla je v meni nedopeta pesem
morda je bolje zamolčati
po žilah ime tvoje steče
v jutru telo hrani
kovač v bližini kuje
steklo v očeh
grlo puščav
možgani velemesto
z repom mi maha potepen pes
zarasla se je v meni pesem nedoživeta
morda je bolje ne dotikati se
JAZ V SOBI PRAV VEDNO
ko kakor vedno
za vedno gledam
v sebe iz sebe
opažam
da dolgo nisem umival tvojih oken
in gledam prizore zore
kakor kakor vedno
presrečen skočim
iz postelje na levo nogo
in v krogu sobe
opazim samo sebe
in nogavice iz čiste runske volne
vedno kadar kot
mladi mesec
popijem noč skozi nos do polnoči
kriknem
prav vedno
PET MINUT TVOJEGA ZATILJA
pet minut tvojega zatilja
in tvojega hrbta
pet minut mi je dosti
in dve minuti profila
to je skoraj preveč
ne morem toliko lepote
sprejeti naenkrat
pet minut tvojega zatilja
najlepših pet minut
v mojih dvajsetih letih
čas
za katerega lahko
pokadiš cigareto
ali karkoli drugega
tvoj hrbet je bel v mraku
čudno kako nihče ne opaža
stojiš na robu
spodaj so ljudje
meni pa si podarila
pet minut svojega zatilja
in svojega hrbta
René Matoušek: JAKA VEZA, Albatros, Narodno sveučilišče »Juraj Kokot«, Velika Gorica 1980)
MOČNA ZVEZA
ne vem
kako mi ne gre
imam
strašne zveze
poznam črva
iz jabolke
ki je newtonu
padla na glavo
LOV
šel sem
ob zori
na lov
na vzore
ulovil sem
samo nekaj
malih
pa sem jih
pustil
KO KUPUJEM KARKOLI
dajte mi liter zla
sem rekel
takoj pri vratih
trgovcu z nepremičninami
nimam je rekel on
ni kako ni
pri vas stalno kupuje
dobro če nimate
dajte mi potem
karkoli
trgovec je takoj zavil
karkoli
odšel sem
in pod roko nosil
svoje
karkoli
a nek vrag
mi ni dal mira
in odmotal sem
karkoli
in
takrat me povozi auto
tako je tudi prav
ko kupijem karkoli
DRESURA
dresiral sem ga
lord
pridi ali ne pridi
in
on
pride ali ne pride
OZK
ITR
AKE
C
čes
tek
daj
kol
ipi
sal
ipe
sem
nat
rak
cup
api
rak
ije
bil
aze
loo
zka
pot
ems
ene
bos
teč
udi
lin
nit
ite
jle
YE MUR RESNEEZA
da chloweck
swoy lustnee
yezick
tacko
lachcko
pozzabee
in du vetch
ne znna
neetee kacko
se pishe
the end
PRIJATELJICA POHITI
zapornik sem
v zaporu
zaprt
v zaporu
na trdem stolu
sedim
in čakam
stareo prijateljico
mehko stolico
NASTRANA PESEM
nastrana pesem
bi bila
naravna
če bi izgubila
svoj t
ODGRIZ
ta pes
odgriz
tudi sam
pome
nim
ker n
ne v
desno p
osta
lep
a ven
ima sv
pome
če je le
stra
src
KRIK
krik ki ga skrivam
zahrbtno oroča metabolizem laži
v nedoseganju jutrušnjega
mučim strune
obraz blodnice
a naokrog
nepoklicani trgajo cvetne lističe
na vrhu megla
megla
megla pri dnu
megla na sredi
razen
k r i k a
k r i k
i r
r i
k i r k
moj krik je paraliziran
moj krik je kristaliziran
ne dam
k r i k a
k r i k a
k r i k a
k r i k a
edino verjamemo
v krik
še edino verjamem
ČUDNO
ležim
okrog mene je mrak in drugi
s fosforjem v glavi
naenkrat
svetloba si je dneva
odprla škatlo
ločila me od drugih
in pogledala
bil sem rdeč v lice
in malo prestrašen
trdno si me zgrabila
potegnila k sebi
in prižgala
dvignila si me
tako plamenečega
čisto blizu
do svojih ustrnic
in čudno
bil sem ti potreben
da samo prižgeš cigareto
potem si samo
puhnila
me ugasnila
in odvrgla
v pepelnik
NAJKRAJŠA LJUBEZENSKA PESEM
ja
PRIKLJUČEK ZA LJUBIMCE – STABILIZATORJE
če je padla odločitev
da se mora trajno ljubiti
najbolj gotovi so stabilizatorji
PERMALOVE
če imate priključek
Ar MFg 5764 KI.ž M mR
ki bo popolnoma ustrezal
vašim potrebam
ČETRTI LJUBEZENSKI POLOŽAJ
on sedi
na robu pustelje
zagledan
v sredino sebe
čaka
ona nima ničesar
kar bi se ji dvignilo
ONA NI BILA
če mi dovolite
bom osedlal
neparnega pegaza
da me odnese do novega
semaforja – pesmotvora
zastal sem pri prvi violini
vzel prste u roke
dobil zvoke
metulji so preleteli
njene noge so šle
mimo
jaz pa sem se trudil
po svoje sem se trudil
a ona
ona ni bila
pesmogenična
ODŠLA SI
tako rad sem imel
tvoja bedra
in vitkistas
a ti
si me
zapustila
in odšla v
š i r i n o
ZGINI
ostane utrujenost
zastrupljena z upanjem
nekaj na hitrico izmišljenih besed
z znakom zaupanja
in obrada
ki jo nekdo
mora preskočiti
druščina je vesela
in ne sluti
z g i n i
večnost bi ulovil
da mi nisi
na poti
i d i o t
moje življenje
O KAKO JE DEŽEVALO
ribe so se
skrile pod most
reke so se
v mojih čevljih
razmočile
žabe so
pod dežniki
skakale
gliste so se
v dežnih plaščih
plazile
polži so okna pozaprli
tebe pa ni bilo
s o n c e t i ž a r k o
ZVOK
ni pomembno
če se je začelo
s poševnim povratkom
z v o k o m
dotikom prstov
ali
pepelnatim klasom
ki mi je od nekod
bil znan
pozabiti telo
za trenutek stopiti sam iz sebe
postal bo zakon
za smele
izguba je misliti na izgubljeno
plamen – jereka preplavila
da bi ogenj – morje našla
jutra v sebi daleč najdemo
ZA GRMENJE ZVOKA SPLOŠNE IZRABLJENOSTI
za grmenje zvoka splošne izrabljenosti
plejada karikator steče
z neopaženimi koraki izginjajo
bele usedline trpijo
odprte so dlani somraka
zliva se strupeni prah
bogovi odpuščajo leta
težkemu slepemu izboru
ti okovi leseni
rešitev tone v kleti
za grudo propadlega kamenja
za grmenje zvoka splošne iztrošenosti
SREČANJE PO NIČEMER
zrasla je v meni nedopeta pesem
morda je bolje zamolčati
po žilah ime tvoje steče
v jutru telo hrani
kovač v bližini kuje
steklo v očeh
grlo puščav
možgani velemesto
z repom mi maha potepen pes
zarasla se je v meni pesem nedoživeta
morda je bolje ne dotikati se
JAZ V SOBI PRAV VEDNO
ko kakor vedno
za vedno gledam
v sebe iz sebe
opažam
da dolgo nisem umival tvojih oken
in gledam prizore zore
kakor kakor vedno
presrečen skočim
iz postelje na levo nogo
in v krogu sobe
opazim samo sebe
in nogavice iz čiste runske volne
vedno kadar kot
mladi mesec
popijem noč skozi nos do polnoči
kriknem
prav vedno
PET MINUT TVOJEGA ZATILJA
pet minut tvojega zatilja
in tvojega hrbta
pet minut mi je dosti
in dve minuti profila
to je skoraj preveč
ne morem toliko lepote
sprejeti naenkrat
pet minut tvojega zatilja
najlepših pet minut
v mojih dvajsetih letih
čas
za katerega lahko
pokadiš cigareto
ali karkoli drugega
tvoj hrbet je bel v mraku
čudno kako nihče ne opaža
stojiš na robu
spodaj so ljudje
meni pa si podarila
pet minut svojega zatilja
in svojega hrbta
René Matoušek: JAKA VEZA, Albatros, Narodno sveučilišče »Juraj Kokot«, Velika Gorica 1980)
