Bela obleka, bel prostor, bel zrak. Pri vratih pa — kakor umrli v črn žamet oblečen možak.
Bela obleka je, bel prostor, bel zrak, a njegova se lica svetlijo in ustnice se rdečijo.
Ni mar mi obleke — bele obleke, ni mar mi prostora in kaj mi bo zrak!
V noč, ki me vabi, pojdiva, možak!
