ZATOP

DREVO SE PRIKLANJA
GA VIDIŠ
ME SLIŠIŠ KAKO ŠEPETAM
IN MISLI PREPLETENE V MREŽE
ZAJEMA,TO DROBEN PRISTAN
KJER V DALJI SE SLIŠIJO PTICE
IN VONJ ZAJEMA KORALE
BLEŠČEČE BLESTEČE GLOBALE

ŠEPEČE O NAJU,
RAZUMEŠ
SPREJEMAŠ VSE KAJ TI DAM?
ODHAJAŠ OB SVITIH SE VRAČAŠ OB NOČ
ZMERAJ RADOSTEN
NA MOČ NASMEJAN

MORDA BODO SANJE
KAR BO OSTALO
ALI PA ŽELJA
KI JE SE NI
NOSI TE VETER,MRŠIŠ MI LASE
UTAPLJAM SE V MISLIH TVOJIH OČI

PISMO PRIJATELJU

PISALA SEM VETRU
O GRENKI PODOBI LEPO OBLEČENE ŽENE
NAVIDEZNO ČISTE
A S SIVIMI MADEŽI V TANKIH ČRNIH LASEH
IZ BISERNIH NITI SPLETENIH PERUTI
IN Z GLAVO V OBLAKI HODEČ

VERJEL JE O GRENKI PODOBI
LEPO OBLEČENE ŽENE
NAVIDEZNO ČISTE
A S SIVIMI MADEŽI V TANKIH ČRNIH LASEH
BISERNE NITI ZAN SO LE LAŽNA ODETEV
KORAKI V OBLAKIH BOLEČA DUŠA ZA SVET

VSE JE MOGOČE

PRISLUHNI TIŠINI
SLIŠAL BOŠ MNOGO VEČ KOT TAKRAT...
LE S SRCEM POSLUŠAJ
OGLAŠA SE GLAS
IN PESEM SE SLIŠI
SOPRAN TU, TAM BAS

OZRI SE V TEMO!
VELIKO BOŠ VIDEL
SRCE NAJ POSLUŠA
IN DUŠA NAJ GLEDA
ŽE VIDI SE ŽAREK
MEGLA PREJ SIVA JE BLEDA

SPREMENIL BOŠ SVET!
NE TRUDI SE S SILO
POMEMBEN JE SMEH
IN VOLJA,KI VRE ZNOTRAJ TVOJIH OČI
VRNILA BO RADOST IN SREČO,
ZBRISALA TEŽAVNE DNI

ŠPANSKI PLES

VETRA BEŽEN DIH VRTINČI MAKU CVETNE LISTE
IN V POK:RAJNI,KINI MESTO
IN NI VAS
V PESMI GROMA PLAHUTAJO PTICE

BREZ BESED SEM SE PODALA V TE LEPOTE
SE ZAGOZDILA VANJ
Z VSEM SVOJIM BITJEM
IN OBLEŽALA JI NA PRSIH V MESEČINI

POČASI SE DVIGUJE MOJA DUŠA
ZAPUŠČA KRAJ KJER JE TRPELA
IN KAKOR ŽAREČ KRES V NOČI
PLESE ŠPANSKI PLES
IN SI PREPEVA

LUNA

BLEDA SI LJUBA MOJA NOCOJ.
KJE SI PUSTILA LESK VEČERNE NEUTRUDLJIVE LEPOTE?
MAR SI GA DALA — TAKO KOT JAZ
ZA KOŠČEK LJUBEZNI,KI MI NE PRIPADA?

KAJ JE S TEBOJ LJUBA MOJA NOCOJ,
NA TVOJE LAHKOTNE PERUTI OBEŠA SE BREME — MADEŽ PEKOČ
IN LICA ŠKRLATNO RDEČA PREKRIVA SIVINA,
...MOJE SRCE GORJA BOLEČINA

PONUDIM TI ROKO,
TI JO PREZIRAŠ
UTAPLJAŠ SE V MORJU NOČI, KATEREGA POLNIJO TVOJE SOLZE...
ŽELIM POMAGATI TI, ASAMA POTREBNA SEM POMOČI

ZATOP

Vračaš se v strahu,
bol hrepenenju
čisto drugačen kako si šel...
v mislih sprevračaš
iste besede,
tista dejanja,
ki si jih vzel.

Vprašam zakaj se
v spominu na žalost
v jezi
in želji igrivih oči
ves čas oglaša se isti šepet...
tista ljubezen...
še zmeraj boli.

Vse nosiš v sebi...
mojo ljubezen...
moje besede...
misli iz kresnih noči...
vračaš mi pesem,
hvalo in željo,
željo po naju, ki naju ni.