Skozi umazana okna,
oprana le od nedavnega dežja,
sonce liže mize
kavarne v soseski,
dotrajane, okičene
z oblaki tobačnih izdelkov.
Božaš me po prstih,
blebetaš mi o ljubezni,
medtem ko se zunaj drevesa
z uvenelimi listi
igrajo navihane igrice
in veter žalostno popeva sonato.
Rahlo me zebe.
Vprašaš me, če bi se poročila s tabo.
Vidim strah v tvojih
kostanjevo rjavih očeh,
ptice letijo na jug,
ne obračajo se nazaj.
Jesen je prišla, odgovarjam.
ti se zdrzneš …
Cigareta ti dogoreva
med prsti,
in jaz ti zašepetam:
Morda se enkrat bom …
MIR
Prihajajo praznična jutra,
okrašena z ozarjenimi
obrazi mnogih ljudi …
Božji otroci, poveličane radosti polni,
hitijo v svetišča,
k molitvi, k Najvišjemu, svojemu:
Bog, blagoslovi nas in hudega nas brani.
Amen. Zaslepljeni v zlaganem
blišču prazničnih dni,
prepolnih miz,
omamljeni z rdečo tekočino,
ne zavedajoč se lastne minljivosti,
se bodo, ob zahodu sonca,
spremenili v utrujena,
izčrpana bitja,
ki se končno zavedo,
da ni vse to tako prekrasno, lepo
in veselo …
Ob obhodu na počitek,
bodo v krču strahu spet
do novega povsem navadnega dneva
njihova usta šepetala:
Bog, blagoslovi nas in hudega nas brani.
Amen. In ko zaziblje jih sen, bodo
zavezani s svojimi puhastimi nitmi
končno prispeli tja,
kjer vlada tišina,
kjer ni lažnih obljub,
nasmehov, hudobnih namer.
Občutili bodo samo …
blaženi mir.
JEDILNIK
Zajtrk
Dva pečena rumenjaka
v olivnem olju
me z brezsramnim pogledom spremljata…
Še napol v snu
z očmi pošiljam strupene puščice
proti tebi, nepovratno …
Bingo!!! Sredi tvoje srčne čakre!
Kosilo
Brezsramni molk
prekinjen z naleti muhe,
s tvojim šelestenjem časopisnega papirja,
moj želodec kot ranjeni galeb,
glasno kriči in kriči …
Sedemo za mizo,
na kateri
razen para belih krožnikov
in porcelanske sklede ni ničesar …
Dviguješ pokrovko in s pogledom me sprašuješ:
Zakaj je skleda prazna…? Glasno se smejem, smejem se in smejem …
Spustiš pokrovko na tla …
Večerja
Nezdrava navada …
Mogoče malo sadja, tudi če je malo gnilo …
Postrežem ti …
Ne vidiš večničesar,
kar je važno …
Smejem se,
tja
do solz …
ENKRAT, MORDA
Skozi umazana okna,
oprana le od nedavnega dežja,
sonce liže mize
kavarne v soseski,
dotrajane, okičene
z oblaki tobačnih izdelkov.
Božaš me po prstih,
blebetaš mi o ljubezni,
medtem ko se zunaj drevesa
z uvenelimi listi
igrajo navihane igrice
in veter žalostno popeva sonato.
Rahlo me zebe.
Vprašaš me, če bi se poročila s tabo.
Vidim strah v tvojih
kostanjevo rjavih očeh,
ptice letijo na jug,
ne obračajo se nazaj.
Jesen je prišla, odgovarjam.
ti se zdrzneš …
Cigareta ti dogoreva
med prsti,
in jaz ti zašepetam:
Morda se enkrat bom …
MIR
Prihajajo praznična jutra,
okrašena z ozarjenimi
obrazi mnogih ljudi …
Božji otroci, poveličane radosti polni,
hitijo v svetišča,
k molitvi, k Najvišjemu, svojemu:
Bog, blagoslovi nas in hudega nas brani.
Amen. Zaslepljeni v zlaganem
blišču prazničnih dni,
prepolnih miz,
omamljeni z rdečo tekočino,
ne zavedajoč se lastne minljivosti,
se bodo, ob zahodu sonca,
spremenili v utrujena,
izčrpana bitja,
ki se končno zavedo,
da ni vse to tako prekrasno, lepo
in veselo …
Ob obhodu na počitek,
bodo v krču strahu spet
do novega povsem navadnega dneva
njihova usta šepetala:
Bog, blagoslovi nas in hudega nas brani.
Amen. In ko zaziblje jih sen, bodo
zavezani s svojimi puhastimi nitmi
končno prispeli tja,
kjer vlada tišina,
kjer ni lažnih obljub,
nasmehov, hudobnih namer.
Občutili bodo samo …
blaženi mir.
JEDILNIK
Zajtrk
Dva pečena rumenjaka
v olivnem olju
me z brezsramnim pogledom spremljata…
Še napol v snu
z očmi pošiljam strupene puščice
proti tebi, nepovratno …
Bingo!!! Sredi tvoje srčne čakre!
Kosilo
Brezsramni molk
prekinjen z naleti muhe,
s tvojim šelestenjem časopisnega papirja,
moj želodec kot ranjeni galeb,
glasno kriči in kriči …
Sedemo za mizo,
na kateri
razen para belih krožnikov
in porcelanske sklede ni ničesar …
Dviguješ pokrovko in s pogledom me sprašuješ:
Zakaj je skleda prazna…? Glasno se smejem, smejem se in smejem …
Spustiš pokrovko na tla …
Večerja
Nezdrava navada …
Mogoče malo sadja, tudi če je malo gnilo …
Postrežem ti …
Ne vidiš večničesar,
kar je važno …
Smejem se,
tja
do solz …
