Vsak zase trpiva a vendar ne poznava se, usoda naj bo mila, za tvoje in moje srce.
Združiva, najine samotne poti, za srečo na jesenske dni.
Vabiš me in snubiš, pa ti ne uspe,
kličeš in vztrajaš in veš, da nisem dekle.
Se ti izmikam, od tebe grem stran.
Ti trmastvo vztrajaš in ne greš drugam.
Se skrijem, potuhnem, da me ni več, a ti vztrajno me iščeš.
Ljubimec goreč. Sem sitna in strpna, a tebi ni mar;
počakaš, da v meni, mine vihar. Zdaj končno spreglej in pozabi me,
da ženska sem prava, to rekla sem že.
