USODA

Vsak zase
zdaj trpiva
a vendar ne poznava se,
usoda naj bo mila,
za tvoje in moje srce.

Združiva,
najine samotne poti,
da srečo deliva,
na jesenske dni.

VABIŠ ME

Vabiš me
in snubiš,
pa ti ne uspe,

kličeš in vztrajaš
in veš, da nisem dekle.

Se ti izmikam,
od tebe grem stran.

Ti trmastvo vztrajaš
in ne greš drugam.

Se skrijem,
potuhnem,
da me ni več,
ti vztrajno me iščeš;

ljubimec goreč.
Sem sitna in strpna,
a tebi ni mar;

počakaš,
da v meni,
mine vihar.
Zdaj končno spreglej
in pozabi na me,

da ženska sem prava,
to rekla sem že.

Komu sem žena,
kdo moj je mož?
... ... tujca. ..

se poznava?

Ljubila sva se,
a se ne poznava.

Iskala sva srečo,
in jo izgubila

Spočela sva dušo,
ta je med nama.

... ... tujca ...

midva se ne poznava.

Ti tujec si,
v duši z drugo dušo.

   Jaz telo sem,
   ki vzel si mu
   dušo.

... ... tujca. ...

ki trpiva,
za,
od naju spočeto dušo.