Še vedno iščem mavrico,
odstiram jo,
ker ljubim vijolično.
Tečem za njo,
lovim jo,
jo izgubim.
Želim jo, iščem jo,
ko mi zbeži za oblak.
Ne odneham, nadaljujem,
in kojo zagledam,
dahnem: Tu si,
moja mavrica!
in hotno plešem ča-ča-ča.
MEHAK VEČER
V betonski hiši
s kabelsko TV
in računalnikom
me ob internetu
v bose noge bodejo
suhe trave, po katerih
sem nekoč stopala
na samotnih vrateh,
ki so ponujala košati cvet
čmrljem, da sedejo vanj.
IN V PRAH SE POVRNEŠ...
Pridi k meni
v aprilu brez besed,
pridi tiho in prisedi.
Glej tišino
in poslušaj mojo bolečino.
MIDVA
Rosna so jutra v maju
in cvet magnolije pada
na mokra asfaltna tla.
Mlada dva
prihajata objeta po poti
in nič ju v poljubu ne moti.
Pomlad je.
VEČER
Orača s konji in plugom
sem gledalajeseni V krčeh na njivi,
sem videla dih zemlje
meglico nežno - nad ozaro vziti.
In bosa stala tam sem v razoru,
podplate grela prstje preorana,
negodna še čakala sem orača,
me vso prevzela čut doslej neznana,
na nebu nevsiljivo ždel je prvi krajec.
ČRNA PAJČEVINA
Grem po stezi, reže mraz,
tišino biča čukov glas.
Spolzka steza čez polje
v neznano vodi me.
Smog v zraku, prazne oči,
v ljudeh čudne so strasti.
Kaplje padajo z neba,
tukaj gostaje tema.
Hodim dolgo, spolzka pot,
tukaj je premnogo zmot.
Hodim tečem vse hitreje,
tam v dalji je svetleje...
UGAŠAJOČI RITMI
Še vedno iščem mavrico,
odstiram jo,
ker ljubim vijolično.
Tečem za njo,
lovim jo,
jo izgubim.
Želim jo, iščem jo,
ko mi zbeži za oblak.
Ne odneham, nadaljujem,
in kojo zagledam,
dahnem: Tu si,
moja mavrica!
in hotno plešem ča-ča-ča.
MEHAK VEČER
V betonski hiši
s kabelsko TV
in računalnikom
me ob internetu
v bose noge bodejo
suhe trave, po katerih
sem nekoč stopala
na samotnih vrateh,
ki so ponujala košati cvet
čmrljem, da sedejo vanj.
IN V PRAH SE POVRNEŠ...
Pridi k meni
v aprilu brez besed,
pridi tiho in prisedi.
Glej tišino
in poslušaj mojo bolečino.
MIDVA
Rosna so jutra v maju
in cvet magnolije pada
na mokra asfaltna tla.
Mlada dva
prihajata objeta po poti
in nič ju v poljubu ne moti.
Pomlad je.
VEČER
Orača s konji in plugom
sem gledalajeseni V krčeh na njivi,
sem videla dih zemlje
meglico nežno - nad ozaro vziti.
In bosa stala tam sem v razoru,
podplate grela prstje preorana,
negodna še čakala sem orača,
me vso prevzela čut doslej neznana,
na nebu nevsiljivo ždel je prvi krajec.
ČRNA PAJČEVINA
Grem po stezi, reže mraz,
tišino biča čukov glas.
Spolzka steza čez polje
v neznano vodi me.
Smog v zraku, prazne oči,
v ljudeh čudne so strasti.
Kaplje padajo z neba,
tukaj gostaje tema.
Hodim dolgo, spolzka pot,
tukaj je premnogo zmot.
Hodim tečem vse hitreje,
tam v dalji je svetleje...
