Igralka Rada Đuričin
Iskreno pripoveduje
Kako je prvi poljub
Doživela na nemškem pokopališču
V rodnem mestu
Vaska Pope
Spominjajoč se jasno
Groba H. Beckerja
To je bilo skrivno mesto
Njunega srečanja
Kako se je počutil Bavarec
Po tolikih letih v Vojvodini
Ko je grob postal sončnica
Kjer se je drgetavo dogajala
Ta pravljica
Tudi jaz sem doživel
Kak poljub na pokopališču
Ampak ne spomnim se več
Imena
Števila
Obrazov
ČRNA MAČKA
Potepuška zla sreča
Mi pogosto prekriža pot
Rad bi
Da bi mi sedla na kolena
Kot Aljehinu
Ko v življenju
Vlečem
Neko pomembno potezo
Ali da bi prespala zimo
V moji postelji
Kot sestra
Samo da mi ne bi opraskala
Sanje
PISMO
In spet
In spet ti pravim
Noč je najin vrt
Kjer orehom rastejo čekani
Srebrni
Zeleni
A mesec
Napihnjeni propadli plemič
Se spomni tvojih darov
Deklica transilvanska
In spet
In spet ti pravim
Razpri platnice
Napni jadra
Sanjaj
2. 9. 2010
NEBO MISLI NA NAJU
Nikoli in nič ne bo
V redu
Tudi ptice to vedo
Štiri lastovke v najini hiši
Brez strehe
V najinem observatoriju
Pojejo s tujim glasom
Luna kuka skozi lino
Piše skozi list divje trte
In dež lije kot tiste noči
In ti praviš
Poslušaj glasbo v svetlobi
Ki živi
Tudi to je poezija
22./23. 5. 2009
KLJUČ
Na steni
Naše stare hiše
V volčji koži
Visi ključ
S solzo in z zrakom kovan
Na obzidju iz srebra
Staplja sanje in svitanja
Ključ mojega mesta
Rad bi
Odklenil nekaj
Med mano in tabo
Med dvema svetovoma
Kot da bi bila beseda
Zlato runo
Ali struna
Jesen pa prihaja
Prek reke
Hiše in gore
Prek poezije
13. 6. 2010
BIOGRAFIJA
Premlevati poezijo
igrati šah
piti vino
sekljati tobak
kuhati želvino obaro
z znanimi in neznanimi zelišči
ljubiti tiste tigrice
ob reki
risati luke in oblake
trge jambore in galebe
tudi to je preveč
za eno življenje
s solzo krščeno
s strelami opito
z dragimi zvermi poseljeno
pod cipresami
še v začetku
dokler sem objemal tisto žensko
ki je dišala po rumu
kavi in El Grecu
ki je govorila v barvah
kot pomlad
ali pa vse pozabiti
in oditi daleč
daleč
daleč tam
POGOVOR Z NAĐO
Bi rada imela
Takega kužka
Kažem proti malemu
Pisanemu angleškemu razposajencu
Potem pa še proti enemu
Mlademu koker španjelu
Sprašujem triletno hčer
V parku Kralja Nikole
Prepolnem kostanjev
Otrok psov in ptic
Nočem niti tega niti tega
Hočem tistega velikega nasmejanega
Saj veš tistega rumenega
Ki nosi
Sonce v gobčku
Da ga bom lahko držala za rep
Ko grem v morje
27. 5. 2008
POLJUB
Igralka Rada Đuričin
Iskreno pripoveduje
Kako je prvi poljub
Doživela na nemškem pokopališču
V rodnem mestu
Vaska Pope
Spominjajoč se jasno
Groba H. Beckerja
To je bilo skrivno mesto
Njunega srečanja
Kako se je počutil Bavarec
Po tolikih letih v Vojvodini
Ko je grob postal sončnica
Kjer se je drgetavo dogajala
Ta pravljica
Tudi jaz sem doživel
Kak poljub na pokopališču
Ampak ne spomnim se več
Imena
Števila
Obrazov
ČRNA MAČKA
Potepuška zla sreča
Mi pogosto prekriža pot
Rad bi
Da bi mi sedla na kolena
Kot Aljehinu
Ko v življenju
Vlečem
Neko pomembno potezo
Ali da bi prespala zimo
V moji postelji
Kot sestra
Samo da mi ne bi opraskala
Sanje
PISMO
In spet
In spet ti pravim
Noč je najin vrt
Kjer orehom rastejo čekani
Srebrni
Zeleni
A mesec
Napihnjeni propadli plemič
Se spomni tvojih darov
Deklica transilvanska
In spet
In spet ti pravim
Razpri platnice
Napni jadra
Sanjaj
2. 9. 2010
NEBO MISLI NA NAJU
Nikoli in nič ne bo
V redu
Tudi ptice to vedo
Štiri lastovke v najini hiši
Brez strehe
V najinem observatoriju
Pojejo s tujim glasom
Luna kuka skozi lino
Piše skozi list divje trte
In dež lije kot tiste noči
In ti praviš
Poslušaj glasbo v svetlobi
Ki živi
Tudi to je poezija
22./23. 5. 2009
KLJUČ
Na steni
Naše stare hiše
V volčji koži
Visi ključ
S solzo in z zrakom kovan
Na obzidju iz srebra
Staplja sanje in svitanja
Ključ mojega mesta
Rad bi
Odklenil nekaj
Med mano in tabo
Med dvema svetovoma
Kot da bi bila beseda
Zlato runo
Ali struna
Jesen pa prihaja
Prek reke
Hiše in gore
Prek poezije
13. 6. 2010
BIOGRAFIJA
Premlevati poezijo
igrati šah
piti vino
sekljati tobak
kuhati želvino obaro
z znanimi in neznanimi zelišči
ljubiti tiste tigrice
ob reki
risati luke in oblake
trge jambore in galebe
tudi to je preveč
za eno življenje
s solzo krščeno
s strelami opito
z dragimi zvermi poseljeno
pod cipresami
še v začetku
dokler sem objemal tisto žensko
ki je dišala po rumu
kavi in El Grecu
ki je govorila v barvah
kot pomlad
ali pa vse pozabiti
in oditi daleč
daleč
daleč tam
POGOVOR Z NAĐO
Bi rada imela
Takega kužka
Kažem proti malemu
Pisanemu angleškemu razposajencu
Potem pa še proti enemu
Mlademu koker španjelu
Sprašujem triletno hčer
V parku Kralja Nikole
Prepolnem kostanjev
Otrok psov in ptic
Nočem niti tega niti tega
Hočem tistega velikega nasmejanega
Saj veš tistega rumenega
Ki nosi
Sonce v gobčku
Da ga bom lahko držala za rep
Ko grem v morje
