Papir: A4 A5 Nazaj na številko 93 V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«. Vsak prispevek se začne na novi strani.
LOCUTIO
Prva slovenska literarna on-line revija
931. oktober 2016 · Letnik XIX

Kadar vzletijo metulji

Kadar vzletijo metulji

grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)

Kazalo

  1. Marjan PungartnikUredniška pripomba
  2. Janja AmbrožičMetulj na vijoličnem
  3. Zdenka AndolšekNavadni modrin
  4. Milojka B. KomprejMetulj
  5. Simona BabičPolet brez konca
  6. Tina BajcMetulj
  7. Manca BajukRumenček
  8. Metka Barič ReboljTvoje barve
  9. Petra BaumanPojedina
  10. Andreja Blažič KlemencUsojenost
  11. Tadej BračekMetulj
  12. Jože BrenčičDokončnost
  13. Nevenka BrešarMetulj
  14. Valter ČučkovičMajski metulj
  15. Emily (Emilija Dević)Od cvijeta do cvijeta
  16. Mirjam FašmonStopaj previdno
  17. Franjo FrančičLjubila sva se
  18. Ivan GaćinaŠuma spava / Gozd spi
  19. Melita GarvasMetulj
  20. Dragan IgnjićMetulj
  21. Liljana JarhUmetnost izgubljanja
  22. Aleš JelenkoPles kril in barv
  23. Jože Kos SineKlic robid
  24. Evica KraljićLeptir u zanosu leta
  25. Nina KremžarMariposa
  26. Feri LainščekŠe s kapljico rose, ki zdrsne po travi
  27. Metka Lipnik(Metulj) je v meni
  28. Franc MerkačNokotin sivček
  29. Zdravka MeštrovićPlavi leptir
  30. Neda MilenkovskiLeptir i ja
  31. Barbara MotohTrepet
  32. Damijana PipanNestanovitna stanovitnost
  33. Julijana PlenčaLeptiri i cvijet
  34. Martina PodričnikSlezovček
  35. Lidija PolakNavadni modrin
  36. Daša PopovičFrfotavček
  37. Ana PorentaPribliževanje
  38. Marjan PungartnikVešča trka na okno
  39. Biserka RajMožda
  40. Meta RebecRjavi metulj
  41. Sara RemžgarPrehod
  42. Bojan SchwentnerMetulj
  43. Violeta SekovskaПеперутка / Leptir
  44. Nuša StavanjaSimbol prerojenosti
  45. Majda StrnadNa krilih metulja
  46. Branka ŠprahSpet doma
  47. Vanja TajnšekKje spijo metulji
  48. Kaja TeržanS svojim drobnim
  49. Jadranka VargaLeptiri ispod struka
  50. Ana ŽigićŽedna duša
  51. Danica VogrinecMetuljčki
  52. Ruşen Eşref YılmazOzanin düşü / Poet’s Dream
  53. Klavdija KIA ZbičajnikDarilni obred metulja
  54. Tea ŽigmanTiša od tišine
  55. Kazalo metuljev

Uredniška pripomba

Marjan Pungartnikr. 1948

KADAR VZLETIJO METULJI

Zbornik je izšel ob zaključni prireditvi razpisa »Metulj« 27. septembra 2016 v okviru festivala fotografije ob 80-letnici Fotokluba Maribor. Pobudnica in organizatorka razpisa je bila Rasta Vrečko, ki je prispevala fotografije metuljev, zbrala literarne prispevke in ob pomoči Javnega sklada Republike Slovenije, Območna izpostava Maribor, organizirala zaključno prireditev v Literarni hiši Maribor.

Pri identifikaciji metuljev je uredniku pomagalo Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (Barbara Zakšek s sodelavci), za kar se jim najlepše zahvaljujemo.

Tukaj lahko naložite najnovejšo verzijo zbornika:

Zbornik Kadar vzletijo metulji

METULJ NA VIJOLIČNEM

Janja Ambrožič

jadralec (Iphiclides podalirius)

METULJ NA VIJOLIČNEM

Lep, učen, pisan in mičen metulj vstane
in k vijoličnemu plane.

Krila ga nesejo v daljave,
skozi širne puščave,
do rožice plave.

Ko išče rožice plave,
najde vse,
razen tiste taprave.

Ko išče, o nektarju sanja
in soncu se klanja,
da pravo mu pot pokaže.

Ko najde cvetlico pravo,
tisto vijolično tapravo,
nabere medico
za slastno potico.

NAVADNI MODRIN

Zdenka Andolšek

grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)

NAVADNI MODRIN

Navadni modrin,
kje si pobalin?
Samica čaka
sredi travnika.

Oprijema se stebla,
v vesolju socveta.
Čaka, čaka,
naj kmalu dočaka.

Navadni modrin,
kje si pobalin?
Te čaka nekdo,
vate zaljubljen krepko.

grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)

NEŽNA MODRINA

Samica navadnega modrina,
iz čudovite sivine,
v nežno modrino se prelije.
Z zelenjem vsa obdana,
trenutno sama.

Tanke bele nožice
oklepajo steblo, kot prave ročice.
Obrnjena navzdol,
kot na pol odprt parazol.

Duša zaigra,
ko krilca se razpreta dva.
Poleti, šepeta v uho,
nazaj vrnila se še bo.

modri grašičar (Cyaniris semiargus)

ČUDEŽ

Ovekovečen z lepoto,
sanjske modrine,
nežne sivine.
Samica modrina
v metulju se skriva.
Sredi zelenja
podobo spreminja.
Prelestni metulji,
kralji vseh lepot.
Metulj sredi trav.
Čudež.

METULJ

Milojka B. Komprej

navadni lešnikar (Maniola jurtina)

METULJ

Mogoče bi, tako, iz čisto preproste radovednosti,
kdaj preizkusila tvoja
krila.
Mika me, dotikati se tvojih barv.
Da so prekrhka bi najbrž vztrepetal
in se lešnikavo umaknil v svoje tipalke.
Zarisala bi krog okoli tebe,
da boš ujet v navadnost poplesaval
nad cvetovi in pikapolonici.
Ne daš si barv v povprečnosti,
ki jo gosposko izkazuješ skozi navidezno oko.
Malo rjave in malo sive s pridihom oranžnega
v svetlo črto. Z veliko črno piko.
Zakonitosti zadnje mode, ali poudarek na zeleno?
Nič preveč in nič premalo, prefinjeno in
primerno za pomlad in poletje in vsako vreme.
Zanimiv si v prepričanju, da si
v svojem letenju hitrejši od moje misli.
Ujela te bo, ko boš zlatil na
klasu minulega poletja.
Mogoče pa te bom, samo tako iz radovednosti
spustila, da boš še naprej pasel
travnike in gozdove svoje povprečnosti.
Ne da bi kdaj koli izvedel, da si
bil metulj mojega nevednega sveta.

POLET BREZ KONCA

Simona Babičr. 1963

jadralec (Iphiclides podalirius)

POLET BREZ KONCA

MOJ metulj ima pogleda dva,
z enim me je v svet poslal,
z drugim v sebi sam ostal.

Našel me je v bubi zvito,
z listjem črnega trnja vso prekrito,
izdala me svilena sled je neumito.

Ves čas vztrajno čakal, tiho ljubil,
na obronku gozda iz dalje snubil,
verjel vame, se Bogu v meni zaobljubil.

Ko prišel je dan, svetel in opran
čokat trup mi je odpadel vstran,
se ponovno rodila, kot jadralec sem prostran.

Preden odfrlela na svoj slavni sva polet,
posedla sva na španski bezeg na posvet.
Razprla veličastna krila na ogled.

Imenoval me je po barvi »Vzhoda Sonca«,
ko svoj prvi krog naredila je Simonca.
Ponovno odločena na polet BREZ KONCA.

METULJ

Tina Bajc

dnevni pavlinček (Aglais io)

METULJ

Ko se metulj iz bube rodi,
v naravi takrat se vse spremeni.
Oprašuje metulj jo dišečo cvetlico,
nektar iz nje dobil bo petico.

Marjetico boža s svojimi krili,
ko s cekinčki med sladek so pili.
Ko kapljice padle so z oblakov na tla,
metulji bili takoj so doma.

Ko dva metulja se skrivala sta,
prijatelja hitro postala sta oba.
Skupaj lebdita v cvetju jeseni,
saj ločiti ne more ju listek nobeni.

Veter prenaša ju vse povsod,
ko enega enkrat ujame falot.
Ga išče prijatelj že nekaj dni,
ko najde ga v gozdu, ta srečno leti.

RUMENČEK

Manca Bajuk

deteljna sovka (Euclidia glyphica)

RUMENČEK

Rumenček, ti rumen metuljček,
ti pravi si naravin draguljček.
Pomagaš čebelicam pri opraševanju
in s tem nam pri narave okraševanju.

Krilca tvoja krhka so kot perje,
tudi to je prednost, da tako lahkotno je tvoje letenje.
Bitjece nežno, lepo in barvito,
ti nam polepšaš deželo hribovito.

Brez tebe bi pusta bila ta narava
in vse nas bi bolela glava,
Če ne bi mogli pogledati vate in v rožice dišeče
ter poslušati, kako nam veter svoje sanje šepeče.

No, Rumenček, ti prijatelj moj,
vidiš, da tudi če si majhen,
je vseeno ta planet tudi dom tvoj.
Zato poleti in veliko nasmehov na ustih otroških pričaraj
in v imenu vseh naravo nam pisano ohranjaj.

TVOJE BARVE

Metka Barič Rebolj

mali spreminjavček (Apatura ilia)

TVOJE BARVE

Naenkrat,
vse je drugače.
Zasužnjena v pogledih,
zamaknjena v nedosanjani strasti,
nisem videla žarka iz tvojeg očesa.
V prižganem upanju
ni več možnosti za vrnitev.
Vse se neustavljivo
spreminja.
Obsijana, žarim
v tvojih barvah.

POJEDINA

Petra Baumanr. 1979

navadni lisar (Melanargia galathea)

POJEDINA

Kadar vzletijo metulji,
takrat je najti dve stari, zapuščeni koži
na obrežju, v reki pa se kopata dva svetla otroka.

Kadar vzletijo metulji,
skočimo nanje z mrežami.
Iščemo jih daleč od oči drugih,
ko pridemo z lova, sporočimo,
da nismo nobenega ujeli,
ker so naše mreže preširoke in
metulji da so se izmuznili skozi.

A tam, v temi in mrtvaški tišini in samoti je sšelestel
prah z njihovih kril in nas posul s srebrno in zlato
in ta trenutek neumrljivosti je tisti,
ki nas kot zblaznele sili, da nemo, kot da ni nič,
nihče ne sme izvedeti, tihotapsko iščemo nove metulje.

Drug mimo drugega hodimo, kot da ne vemo za te metulje,
a ko nam ob smrtni uri razparajo trebuhe,
se iz njih usujejo jate metuljev,
ki smo jih ujeli s svojimi mrežami
in takrat jim prvič dovolimo,
da imajo končno svojo veliko pojedino.

navadni pisanček (Melitaea athalia)

POTOVANJE

Ko sem umrla,
se je iz mene vzdignilo tisoče metuljev.
Za njimi je dolga, neslišna pot
od dotika do dotika,
od sončne krogle do sončne krogle.

Vzletavali so silno v zlatih in turkiznih
in vijoličnih in temno modrih jatah,
valovali v vseh zemeljskih podobah,
v podobah mórij,
rdeče zacveteli na očeh
in tekli v rožnatih curkih po licih.

Noben metulj ni izgubil svojega življenja …

Če so kapljali od obraza,
sem iz srebrnega krožnika
posrebala rožnato, vroče kadečo se juho.

Če sem jih odpodila
iz temno zelenih bregov ob rdeči reki,
so odpotovali navzgor do zlatih kupol,
in še više do ustja glasu
in še više do varnih kolovozov.

Vedno so bili …
In zdaj,
ko sem umrla,
so številni prvič zares razprli krila …
In bili svobodni …
In bili svobodni …

USOJENOST

Andreja Blažič Klemenc

rjavi šekavček (Hamearis lucina)

USOJENOST

smo prerajajoče se vesolje
z vsakim vdihom, postajamo zdaj večji, zdaj manjši,
zdaj svetlejši, bolj rumeni, temno žametni …
postajam bolj ti in ti jaz, nekdo …
levitve so naša paradigma življenja.
neslišno sede na cvetovih utripamo s krili
predani jarkemu soncu v predpoletni vročini,
vselej enako krhki in nežni, zaupljivi.
je le žehtenje gozdnega obronka,
slišijo se črički
in smo le tu in zdaj

METULJ

Tadej Braček

navadni pisanček (Melitaea athalia)

METULJ

Letim, ko si v meni,
vendar to ni moja zasluga,
saj je telo podvrženo težnosti.
Čeprav si sam sebi dovolj,
me obiskuješ in
si zvezda, ki nikoli ne ugasne.
Tvoja toplina me obliva,
vse bolj, ko nisem več jaz;
si sivka, rožmarin, timijan in vse dišave.
Nikoli več nisem na robu trohnjenja,
ker me umivaš s svojo milostjo.
Prosim, da ostaneš; vem, da boš;
samo s teboj sem poln, le s teboj.

DOKONČNOST

Jože Brenčič

tratar (Boloria sp.)

DOKONČNOST

Ko sem se zavedel,
je bil okus tako grenak
kot peclji bezgovih jagod,
vsi rdeči in polni tanina.
Odločitev je bila hipna,
da so utihnile vznemirjene ptice,
ločje ni več šumelo
in trstike so otrpnile do negibnosti.
Misli so se pogreznile, se izgubile
v živem blatu močvirja
in čas je spremenjen v praznem teku.
Katarakt srca je izzvenel v prazno
v slutnji groteskne dokončnosti:
cvetju ni mar sanjajočega metulja,
trepetal je s sinjimi krili le to poletje,
ni slutil, da se bo iztekel čas.

dolgočrti debeloglavček (Thymelicus sylvestris)

IŠČEM METULJE

Objemam. Poljubljam usta,
božam obrvi, dotaknem z ustnicami.
Drsijo nižje, tu se zadržijo,
nestrpno okušajo čvrstost.
V prsih klopoče,
dih je plitev in hiter,
želim si vročih globin,
odvrževa zadnje tančice.
Žarijo nemirni plameni,
kri polje po žilah,
glasni so pljuski,
hočem prebuditi metulje.
Prodrem v vlažno toploto,
potopim se, ritem je divji,
drhtim kot veja v vetru,
ječe sprostim razburkano strast.

METULJ

Nevenka Brešar

rjavi šekavček (Hamearis lucina)

METULJ

Mladi drobni metulj
je priletel, do polja,
kjer raste drobna praprot.
Usede se na to drobno praprot,
da se spočije od svojega leta.
V sebi nosi drobno sporočilo.
Svetloba posije
na tvoje barve.
Tvoje barve so naslikane
kot poezija na platnu.
Še vedno letiš v neznano.
Pisani metulj
narejen iz ljubezni.
Ah ... dragi metulj
ti veš, kje se skrivajo
moje sanje.
Naredi svoj vrt
s praprotjo.
Naj bo to zemljišče,
kot rožni grm.
naj bo posuta
moč tvoje ljubezni.
Drobni metulj
odleti naprej.
Ko bi le vedela kam.
Ko se bo rodil novi dan
mi prinese novo sporočilo.

MAJSKI METULJ

Valter Čučkovičr. 1959

kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola)

MAJSKI METULJ

Kipeči maj razširi tople dlani,
odprem okno in zavržem suho rožo,
globoko zadiham izdihe mlade trave,
privijem se na prsi opoldneva,
otrpla kri sesa energijo zenita,
semena se prerivajo za vrstni red.
Metulji so poljubi na čipkastih tratah,
z njimi poletim na sladke ustnice,
pijem zrelo lepoto vrtne magnolije,
oziram se skozi sukljanje meglic,
še mlečen izvlečen iz zimske bube,
omotično plah pred zgoščeno svetlobo.
Maj me resnično nikoli ne razočara,
v meni zdrami ves klorofil najstništva,
luske izkustev odvržem v strugo časa,
izgine modra sivina pretlačenih let,
znova postanem nežen majski metulj
v nekem pomladno ocvetličenem srcu.

cimetasti pestrin (Phragmatobia fuliginosa)

NOČNI METULJ

Metulj, orjak črnokrilec bežnih svetlih pik,
zabriše barve slik, ko razpira operjeno ponjavo,
sapa trepetljavo piha čez krvavo pego krmežljavo,
pogrezanje svetlobe mesec spremlja iz predsobe.

Morje, vino in večer in pergula košata,
bahata morska deklica sloni ob beli skali,
prodišču na obali noč odvzame zlati lošč,
pospali zublji na kurišču so pepel postali.

Pobliski zvezd v bistrem vinu, prižgana cigareta,
tesno prižeta budno sanjava zaljubljenih nebesa,
od ušesa do srca med bedresa krožijo mravljinci,
smrdi ugasla cigareta, počasi vstaneva, objeta.

Metulj črnokrilec je razgrnil šotor prek neba,
čutnost nežno trepeta, strasti prižgejo plamenice,
poljubim te na vrelo lice ter popeljem proti sobi,
strgava si garderobi in končava v posteljni mehkobi.

Od cvijeta do cvijeta

Emily (Emilija Dević)

rjavi šekavček (Hamearis lucina)


Od cvijeta do cvijeta
jedan mali leptir šeta
primaknuo se crvenoj ruži
oko nje već dugo kruži
cvijeće okicama trepće
i u čudu ga gleda
dok mali leptir na njega sjeda
bijele tratinčice zaspale u travi
i njima se u letu leptir javi
vjetar ga na travci zanjiše
čvrsto se drži, slatki nektar siše
dvije, tri kapi smočiše mu krila
u zadnji ga tren spašava mala vila
pod dudov ga list meće
mali leptir zapjeva od sreće
suđeno mu je da živi samo jedan dan
zato uvijek biva sretan, radostan

Stopaj previdno

Mirjam Fašmon

citronček (Gonepteryx rhamni)


Stopaj previdno,
kajti stopaš
po mojih sanjah.
Rutinsko jih vdihuješ
in izdihuješ.
Kot prhljaj se usedajo
na rame, hrbet, vse tvoje telo
in nato padajo na tla.
Le stežka jih najdem
med blatom v tvojih stopinjah,
a tam so
in ti si bil tam
toda jaz
sem tukaj.

repin belin (Pieris rapae)


Jaz sem ti
in ti si jaz
in oba sva veter.
Začneš se, kjer se jaz končam,
končaš se, kjer se jaz začnem,
in vendar sva neskončna.
Neskončna in modra
in siva in črna
na belem, belem oblaku,
ki se trese od trepetanja najinih potomcev.

Ljubila sva se

Franjo Frančičr. 1958

petelinček (Zerynthia polyxena)


Ljubila sva se
pogledal sem te v oči
in videl metulje

petelinček (Zerynthia polyxena)


Tvoje ustnice
kapljice rose
metuljeva krila

petelinček (Zerynthia polyxena)


Čudežno je
metulji v temi
v tvojih očeh

petelinček (Zerynthia polyxena)


Spim v tebi
dotikaš se me
z metuljevimi krili

petelinček (Zerynthia polyxena)


Ležiš ob meni
lepota julijske noči
metulji v laseh

petelinček (Zerynthia polyxena)


V mehkem primežu
lepota metuljev
sanje prividov

petelinček (Zerynthia polyxena)


a morning in spring,
you and the butterfly
go hunting

pomladansko jutro
ti in metulj
se odpravita na lov

jutro proleća
ti i leptir
odlazite na lov

petelinček (Zerynthia polyxena)

NE ŠTEJ METULJEVIH KRIL

Glej, glej, nebo so prekrili metulji
to noč so se prebudile zvezde,
ne štej metuljevih kril,
pozabi, ne oziraj se,
vidim tvoj obraz,
čutim tvoj nežni dotik,
se še spomniš,
si srečna nocoj?

petelinček (Zerynthia polyxena)

POLJUB METULJA

Prišla si na metuljevih krilih
v rdeči majčki si sedela v travi,
vso noč sva se ljubila,
dlan si v jasmin položila
in metulja sta se poljubila.

petelinček (Zerynthia polyxena)

ŽIVLJENJE

Tako je, življenje v hipu mine,
vse te barve, glasba in svetloba,
ljubezen je metulj brez spomina.

ŠUMA SPAVA / GOZD SPI

Ivan Gaćina

navadna ivanjska ptičica (Amata phegea)

ŠUMA SPAVA

Razbacala priroda
raskošna njedra,
pod noćnim plaštem
skrila mnoge tajne,
zaostalo vrijeme
u predvorju tišine,
na zelenim granama
usnule ptice pjevice.

Tisuću svjetala
osvijetlilo šumu,
vjernu nadmoć
iskazuje muk,
gladnih pasa lavež
prekida idilu,
lunarna kraljica
u pohode kreće.

Na krilu vjetra
stabla se njišu,
romantični otoci
osvajaju ljepotom,
u more uranjaju
zvijezde padalice,
uskoro će noć
pružit ruku zori.

GOZD SPI

Raztresena narava,
razkošno oprsje
je pod plaščem noči
skrila mnoge skrivnosti,
zaostali čas
v preddverju tišine,
na zelenih vejah
zaspane ptice pevke.

Tisoče luči
je osvetlilo gozd,
zvesto premoč
izraža molk,
lajež lačnih psov
moti idilo,
lunarna kraljica
gre na pohode.

Na krilu vetra
nihajo stebla,
romantični otoki
osvajajo z lepoto,
v morje se potapljajo
utrinki zvezd,
kmalu bo noč
zori podala roko.

prevedel Jože Brenčič

tratar (Boloria sp.)

MJESEČEVI SNOVI

Među sazviježđem zadovoljstva cvate rajski vrt,
tišinu tvoga bića ispijam kao mirisno rujno vino,
između mirisa i uzdaha letim bjelinom puti,
skupljam krhotine neostvarenih želja.

Ljepota mladosti budi požudna blaženstva,
tiho šaputanje požude poziva delirijume strasti,
vatrene stihije kreću na nova putovanja,
spojeni ćelijama dodira i duše miješaju se poljupci.

U mozaiku strasti klize mimohodi sočnih poljubaca,
ženstvenost se rastače u vatrenim mlazovima,
podajemo se iz mirnih voda slobodi divlje mašte,
miješamo na mjesečini kreirajući savršene oblike.

Primaš darove u beskrajnim trenucima naslade,
u podučavanju savršenstva besprijekorna si učiteljica,
neraskidive niti vežu sliku nebeske panorame,
lomimo pod mjesečevim snovima centar ravnoteže.

LUNINE SANJE

Med sozvezdjem zadovoljstva cvete nebeški vrt,
molk tvojega bitja pijem kot dišeče rujno vino,
med vonjem in vzdihljajem letim z belino polti,
zbiram okruške neuresničenih želja.

Tvoja lepota v meni budi poželjivo blaženost,
tihi šepet poželenja kliče v delirij strasti,
ognjene stihije krenejo na nova potovanja,
združeni s celicami dotikov in duše se mešajo s poljubi.

V mozaiku strasti polzijo mimohodi sočnih poljubov,
ženstvenost se razliva v ognjenih curkih,
podajava se iz mirnih voda svobodi divje domišljije,
prepletava na mesečini in kreirava popolne oblike.

Sprejemaš darove v neskončnih trenutkih naslade,
brezhibna učiteljica si v poučevanju popolnosti,
neločljive niti povezujejo sliko nebeške panorame,
premikava pod luninimi sanjami središče ravnotežja.

prevedel Jože Brenčič

rdeči pisanček (Melitaea didyma)

ODSJAJ UNIVERZUMA

Putuje nebesnik lunarnom tišinom,
budi odsjaj dubokog univerzuma,
koraci idu za maglenom prašinom,
nastaju vizije omamljenog uma.

Slike se vežu s kristalnom sudbinom,
posljedica praska tvori greške šuma,
mistični tonovi krstare prazninom,
sublimira duša kraj staroga druma.

Raskriliše nebesa vremenske dveri,
srebrne čipke povezuju portale,
svemir se širi po savršenoj mjeri.

Genijalci traže skrivene astrale,
večernja zvijezda okuplja zvijeri,
vukovi spremaju posljednji finale.

ODSEV UNIVERZUMA

Z lunarno tišino nebesnik potuje,
odsev univerzuma v temi budi,
s koraki meglenemu prahu sledi,
z omamljenim umom vizije zasnuje.

Te slike kristalna usoda zastira,
iz prvega poka napake šumijo
in mistični toni v praznini zvenijo,
ko duša ob starih poteh sublimira.

Kot čipka srebrijo nebeške tkanine,
ko krila nad časom razprejo portale
v popolne širjave vesoljne globine.

Genijalci odkrivajo skrite astrale,
a zvezda večernica zbira zverine,
volkovi pripravljajo zadnji finale.

prevedel Matjaž Jarc

METULJ

Melita Garvas

tratar (Boloria sp.)

METULJ

med najine razdalje
vzlet metulja ...
minljiva nežnost ...
lahnost stika
metuljevega dotika
trosi svežino zelenega jutra.
na njegovih krilih barve sonca ...
za hip bližina ...
samo je to prelet ... a nosi s sabo odsev najinega konca ...

METULJ

Dragan Ignjićr. 1992

navadni modrin (Polyommatus icarus)

METULJ

Prelepa modra krila
razpira droben metulj,
ki se po travniku ozira,
da poleti v nebo,
neskončno in široko.

Njegova drobna krila
mahajo v vetru,
da Sonce pomladansko
popelje ga v širni
in neskončni svet.

Metulj v svoji
lepoti jadra po zraku,
skozi širno nebo,
neskončnostjo,
ki vije se iz vseh strani.

Njegova modrina,
čudovita lepota,
ki neskončno želi,
da v nebo poleti.

Metulj,
navadni modrin
v svoji čudoviti lepoti.

UMETNOST IZGUBLJANJA

Liljana Jarh

modri grašičar (Cyaniris semiargus)

UMETNOST IZGUBLJANJA*

Elisabeth, je samo videti kot katastrofa?

niha v času naprej-nazaj, rahlo, počasi,
naprej in nazaj v sanje,
dotik vzvratnega ogledala s tvojo podobo,
v zmuzljivo resničnost in
nazaj v drhtenje oblik, potovanja,
naprej v praznino, nemoč, in močneje –
v iskanje posebne sreče, užitka, nežnosti,
zaniha v modrikast strah, izgubo smisla,
hitreje – v kavarno na vrtu metuljev sredi Phnom Penha –
in tisto v Parizu, v Kairu, ob Dravi,
kjer so ostale najlepše besede,
čiste – ni jih mogoče razbiti –
preoblikovane v ostre, posamezne in težke.

Svetloba prehaja skozi podrobnosti,
kjer je misel spremenjena v kamen,
s številnimi obrazi in spoznanji.
Medtem Malcolm Mclaren
čutno ponavlja: miss you, je t’aime,
miss you, je t’aime …

* Pojasnilo: Elizabeth Bishop One Art

PLES KRIL IN BARV

Aleš Jelenko

grahovčev iskrivček(Glaucopsyche alexis)

PLES KRIL IN BARV

Znati prisluhniti, opazovati in prepustiti;
mar niso bivanjske stvari tako enostavne?

Bližina se poenoti z barvami. Metulji na veji
plešejo v tonu jasnih misli in izrečenih besed.

Prsti na rokah se dotikajo zelene in mehke površine;
občutek sprejetosti (človeške glave na travnih bilkah)

odzvanja v ozadju, kamor črne vrane nimajo vstopa.
Jeleni tečejo čez polje, zeleno listje se seli

(izstop iz prepolnega vagona na domačo postajo),
barve izrisujejo tisto znano podobo melanholije.

Sence se posedajo na odejo; so to želje, duhovi,
spomeniki – postavljeni tistemu določenemu dnevu?

Ude predrami stisk, dotik, realistična podoba trenutka.
»Sonce zahaja,« in odeja se zvije v klobčič. Barve.

Klic robid

Jože Kos Siner. 1959

zeleni robidar (Callophrys rubi)


Klic robid,
dehtenje zelenja –
lahnost odpira krila oči.


Slad kliče,
robidar hlepeči,
poleti v motnjavo tešitve!

LEPTIR U ZANOSU LETA

Evica Kraljićr. 1952

navadni pisanček (Melitaea athalia)

LEPTIR U ZANOSU LETA

Odmaram umorne oči
na baršunastim krilima leptira
U zrcalu vode rasuo se trag njegov
i leptir u zanosu leta
stvara vodene akvarele
ljepote
Moj ispruženi dlan
poput duge pruža se
za idiličnim trenutkom dana
Leptir je mala oaza
moje rasute sreće
Prekrasna snaga koja mi daje
prozor otvorenih daljina
Leptir i ja
uramljeni u koricama dana
ostajemo dva radoznala
tragača
za čarobnim prostranstvima
duše
Leptir u zanosu leta
prizemljena silueta
prolaznog dana
i mene

MARIPOSA

Nina Kremžarr. 1993

repin belin (Pieris rapae)

MARIPOSA

Tvoje oči
neotipljivo zrejo vame
kot metulj,
ki neslišno sede mi na lica.
Vztrepetaš,
ko sežem k tebi,
ne pustiš,
da ti kdo spodnese tla,
in postanem,
da ne bi ušel mi iz dlani.
Ves si kot metulj,
ki se ne vrne,
ko enkrat odleti,
jaz pa nisem več kot
malo, drobno bitje,
ki drži se tvojih kril,
ker se boji,
da sama več ne zna leteti.
In verjamem, da dokler sva tu,
dokler naju veter ne ponese kam drugam,
bo svet še naprej
zadrževal svoj dih
in midva bova
čakala na vzlet.

Še s kapljico rose, ki zdrsne po travi

Feri Lainšček

grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)


Še s kapljico rose, ki zdrsne po travi,
ujame kos jutra se v pajkovo zanko.
Preveč je ravnice za drobne dogodke
in vse se dodaja v to glinasto shrambo.

Pa vendar spet prideš in greva okoli
po spolzkih sipinah razsutega časa.
Ponavljava zgodbo o večni ljubezni
in tistem, za kar še ni najti izraza.

(METULJ) JE V MENI

Metka Lipnikr. 1969

navadni lisar (Melanargia galathea)

(METULJ) JE V MENI

V zeleno je oranžna
se zlila.
V prhutanje niti.
Beseda brez besedila.

Neslišna sem v ogenj sedla.
Črnina v njem.
List za listom
ga je pojedla.
Vzel si pogled mi odzadaj
brez zelene.
Njegovo senco
bom jutri na statvah rose tkala.

(Metulj) je v meni.
V tebi.
V travne bilke
legla bom.
Tiho.
Tiho.
Zaspala.

mali cekinček (Lycaena phlaeas)

KDAJ MI PRIDEŠ

Kdaj mi prideš
mimogrede
mimobežen.
Sedeš na dlan.
Se skloniš in prgišče svetlobe vzameš.
Kdaj mi prideš
mimogrede.
Mimobežen.
Vetrove pred sabo ujameš.

navadni pisanček (Melitaea athalia)

DOTIKAVA SE

Dotikava se.

Tako -SAMOsvoja.
Ne vidim oči.
Tako- SAMOmoja.
Le duša me k duši vodi.
Dotikava se.
Tako-SAMOnaša.
Sede ob vznožju jutra.
Trenutek me v daljo odnaša.

NOKOTIN SIVČEK

Franc Merkačr. 1954

nokotin sivček (Erynnis tages)

NOKOTIN SIVČEK

ko zaljubljeni sloni
začutijo letati metulje
Nokotin sivček si med njimi

v meni dramiš občudovanje

ali zna biti obojestransko

razum mi prišepetava
da briga te
da pišem pesmico

vzporedno živiva
vzorce bujnosti narave
vsak v svoji pojavnosti
nekaj tednov
nekaj let

zanima me
kako čutiš
razmišljaš
in
kako bova dorekla verigo vprašajev
Erynnis tages
po domače Nokotin sivček

a tako
kaj je vprašaj
kaj veriga
kaj ime

radovedna sobivajva

PLAVI LEPTIR

Zdravka Meštrović

navadni modrin (Polyommatus icarus)

PLAVI LEPTIR

Lepet
krila
leptirovih
plav i lijep
kao oblačak
plavi
što nebom
putuje.
Kao dašak
maestrala
popodnevnog
što u snove
nas vodi.

kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola)

NEDJELJA

U suncu
kupa se
nedjelja
uspomena.
Rađa se
budi u
srcu pjev
kolibrića.
Lepet leptirovih
krila,
na kojima
nalaze se
sve boje
sunca.

LEPTIR I JA

Neda Milenkovski

rumenooki kupido (Cupido argiades)

LEPTIR I JA

Sleti u moju samoću
snagu, hrabrost
i slobodu podari umornim krilima
bit ću cvijet, postelja meka
na kojoj ćeš odmoriti umorno krilo

bit ću latica svilena
krilo meko
u kojem ćeš san usnuti
kad dan u smiraj krene

bit ću san tvoj
rascvjetala livada
na kojoj ćeš slobodan
raširiti krila
radovati se rumenilu
zalazećeg sunca
molitva prirodi
koja se u sanak sprema

bit ću tiha
bit ću tvoja
bit ćeš moj
za tangom ljubavi
duše naše čeznu

zajedno ćemo disati
zapjevati odu radosti
životu ispjevati stihove
srca

ako nas vjetrovi budu nosili
ako nas oluje budu lomile
krila naša stamena bit će
za uzdahe sreće
za letove ispod duge

Sleti u moju samoću
bojim se ostati sama.

Trepet

Barbara Motohr. 1974

jadralec (Iphiclides podalirius)


Trepet
metuljevih kril
dih večnosti
ujet v trenutek
lepote.

Nestanovitna stanovitnost

Damijana Pipan

modri grašičar (Cyaniris semiargus)


Nestanovitna stanovitnost –
V/večnosti.
Na krhkem cvetu minljivosti ...

... nežna minljivost neminljive L/ljubezni.

LEPTIRI I CVIJET

Julijana Plenča

navadni lešnikar (Maniola jurtina)

LEPTIR I CVIJET

... ima li veće nježnosti
od leptirova slijeta
na latice cvijeta...
... ima li ljepše krasote
doli one kad leptir nad cvijetom
raširi svoja krila...
... ima li čudesnijeg zvuka
od lepeta leptirovih krila...

trnov repkar (Satyrium spini)

SLIČICA KRASOTE

zaljubljeni,
jutrom umiveni,
čarolijom ljubavi poneseni,
lahorom počešljani,
bojama ukrašeni,
mirisima zaneseni,
leptir i cvijet
spojiše krila i latice,
spojiše dvije ljepote,
nastade sličica nemjerljive krasote.

grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)

TAJANSTVO LJUBAVI

kad leptir sleti na mirisni cvijet,
čudesan je to slijet,
nježan poput cjelova
što čaroliju na usni traži,
paperjast poput
vilinskog plesa jutrom na plaži.
kad leptir zatitra krilima,
sličan je osjećaj onom kad ljubav
zadrhti u nutrinama,
kada te nježnost ponese u visine,
kada razgali blizine.
tajanstvo ljubavi kriju u sebi
i leptir i cvijet,
s njima ljepši je svijet.

SLEZOVČEK

Martina Podričnik

navadni slezovček (Pyrgus malvae)

SLEZOVČEK

z zlomljenimi tipalkami debeloglavo
divjam s cveta na cvet želim
da me vidiš hočem
biti tvoja hrana nisem
tvoj škodljivec sem le bitje opraševalec
ko svoje mogočno telo naslonim na tvoj cvet
in se skrijem med bilkami trav

NAVADNI MODRIN

Lidija Polakr. 1961

navadni modrin (Polyommatus icarus)

NAVADNI MODRIN

srečal sem jo
med letom
čez senožeti
nekega poletja

omedeno
belo detelj

prečesavala
je cvetne listke
z vetrom

odprla mi je nedra
mi ponudila
polno samost
iztočila zame
svoj sok živetja

želela si je
leteti
čez senožeti
med krili
navadnega modrina

jaz pa sem jo
z modro barvo
svoje odločitve
popackal

njeno
nedolžno belo
ki me je ženilo

jo zapustil
uvelo v senožetih
ožeto
njenega poletja
in odletel

FRFOTAVČEK

Daša Popovič

okati rjavec (Aphantopus hyperantus)

FRFOTAVČEK

Metulj s pikami je prav ličen,
pisan, rjav je prav mičen.

Ko zbudi se, iz postelje vstane
in k svoji marjetici plane
ter jo s krili objame.

Metulj na marjetici poseda
in svežega nektarja se vsak dan najeda.

Ko razpre svoja krila prelepa,
občuduje ga vsak, ko vidi ga,
da leta.

Frfotavček res je lep,
ko obleta ta čudežni cvet.

Ko nektarja dobrega se napije,
svoja krila še lažje razkrije.

PRIBLIŽEVANJE

Ana Porenta

grmiščni okarček (Coenonympha arcania)

1.

Kakšen boš, neznani metulj, ki si namenjen meni?
Si zapredek, zlepljena skrivnost, nepremična oblika?

Lupina, predstava, notranja preobrazba.

Možnost.

Če se boš hranil z običajno hrano,
bodo moje shirane cvetlice zate iztisnile strd.

Če se boš hranil s pesmimi,
se pri meni ne boš zredil,
preživel pa boš.

Če se boš hranil z mislimi,
bova prehajala drug v drugega.

2.

Slutiš, da si dodeljen?
Da boš trepetal v ozračju mojega sveta?
So tvoje barve razburkane, komplementarne,
pastelne, varovalne, pomirjujoče?

(Boš moj še, ko boš stvaren?)

se te hočem dotikati z besedami.

Zakaj te imam za resničnega,
če bo k meni prišel le
tvoj odtis iz objektiva?

3.

Razraščaš se v meni, tvoje tipalke se dotikajo moje lobanje,
krila silijo skozi robove in prhutanje me žgečka od znotraj.

Slišim te, kako mi prigovarjaš:
samo še malo pa boš pripravljena, da me zagledaš.


Grmiščni okarček:

Črna očesca z belimi zenicami
na luninem krajcu, obrobljenem s srebrno črto,
iz katere sije barva zastrtega sonca.
Krila kot drevesni listi z žilami.
Kosmatost, ki spominja na prejšnje stanje.
Čistilne nožice ...
zadnja para členastih nog se oklepata listkov.

Glava z očesi tisočerih pogledov,
tipalke kot črtaste vezalke …

Če bi se poljubila,
bi naju zažgečkalo.

4.

Bila sem ti in milijon mehkih dlačic
je trepetalo v hladu.
Oprijemala sem se stebla in krčevito stiskala krila,
da se ne bi razprla in bi v režo vstopil veter
ter me odnesel stran.

Hočem biti tu in opolojena čakam na sonce,
sočni srk in zavihek lista, kamor bom zalegla jajčeca,
s katerimi bom zasidrana v večnost svoje vrste.


Veter presahne in notranji kompas me nese k barvam cvetlic.
Z očesci zbiram svetlobe, ki mi prej niso bile dane.

Živim v zastali sliki, v pogledu.
Bubim se v tvoje cevasto srce.

Vešča trka na okno

Marjan Pungartnikr. 1948

navadni lešnikar (Maniola jurtina)


vešča trka na okno. iz teme prihaja
kakor lunatik na vrata kafeterije.
sede, se odmakne, sede in sem v svetlobo strmi
oči zažarijo rubinasto in zeleno
in je vsa temna kakor oči z malevičeve slike
in je krog in kvadrat in še neznana zvezda.

navadni/realov frfotavček (Leptidea sinapis/reali)


И так им хорошо, так сумасшедше им.
G. Šengeli

Po polju gresta dva, objeta kakor da sta sama
na širnem svetu. Dotikata se zdaj vej, in jih nad glavama
zanihata, zdaj žita, ki se že zrelo sklanja nad stezo,
zdaj drug drugega po licih, laseh, po rokah in prsih,
dva brezumna. On je ves vijolično prozoren in ona
svojo zračnost skriva v pisano poletno obleko.
In gresta čez vrh klanca, pogled ju ujame v oblaku,
in se zabriše tenka črta med telesi in nestvarnim –
tako se izgubita v zrak in se več ne vrneta tostran.
Pohlevno polje, ki za njima hodi, neodločno zastane,
potok zamre in listje skrepenelo zbledi v trenutnosti.
Puščata me sredi travnika v roju enodnevnic stati
brez misli, dolgo, kot da tudi jaz stojim pred vrati
brezkončnosti, a se bojim za sabo zabrisati sled.

belin (Pieris sp.)

ZA TRENUTEK METULJ NA PRAŠKI ULICI

tudi mandarinsko zeleno srečaš na praški ulici
in blede obraze beračev. izvijejo se iz množice
in se vanjo spet ovijejo. na vsej poti me žge kovanec
ki ga nisem dal. grem kupit seiferta. dve leti zamuja.
njegove mile besede slišim govoriti iz uličnega tlaka
jsou lidé, třeba našim srdcím velmi blízcí* ... poje
po češko in potem rusko kitajsko špansko angleško
na vogalu srečam nekoga, ki prosi nevidno severnico –
pozdravi otroka – odšel v deželo na drugi strani sveta
za vogalom velik milni mehur melanholično lega
na tlak in se razblinja. skrivenčena pest kot drenova
grča požene v zrak novega – in vijolično nebo je v njem.
zatrepeta v njem moja podoba. mavrična za trenutek.
mandarinsko zelen metulj. kot duša zleti nad ulico.

* js 14, 44

MOŽDA

Biserka Raj

repičin belin (Pieris napi)

MOŽDA

Ovo je noć
kad ću u ime svih umrlih leptira
zapaliti svijeću u prozoru
jer ne znam gdje su im groblja...
Možda su ta groblja
ostala u svakome nama
i negdje je unutra veliko polje
umrlih i nikad uzletjelih želja
s krilima leptira.
Možda.
A možda je u meni i neko tvoje groblje?

osatnik (Vanessa cardui)

LEPTIR

Cijelu je noć jedan veliki leptir
bio na mom prozoru.
Jedan leptir s tišinom duše mog oca,
s druge strane stakla.

temni cekinček (Lycaena tityrus)

DEŽĐ

Celu je noć dežđ curl niz obloke,
v jutru, sonce vužgalo kak leti.
Kroz zmazan pogled
cvetje proletno namiguje
leptirima v letu.

RJAVI METULJ

Meta Rebec

navadni modrin (Polyommatus icarus)

RJAVI METULJ

Pomlad se budi,
dajmo se še mi.
Z vetrom zaplešimo,
svojo veličino pokažimo.

S cveta na cvet hitimo
in se veselimo.
S krili zajadrajmo v nebo
in se prepustimo.

Črno-beli in rumeni
pa še modri smo lahko.
Meni pa najljubši smo,
seveda, – rjavi.

PREHOD

Sara Remžgarr. 1987

petelinček (Zerynthia polyxena)

PREHOD

Črna stran življenja
se vije vzdolž
vlažne gozdne potke,
med obzorjema.
Preleteti in obstati
v vrtincu:
prvi vzdihljaj, prvi urez
v odtujenost
in samost.
Prebadam tihe meglice
v zgodnjih peščenih urah
in pričakujem odmev,
odsev same sebe
in sebe, boljše, srčnejše.
Nov izhod, pomoč,
ki se vselej zdi
odtujljiva, brez pomena,
neznatna bela sova.
Prihajam domov,
k istemu imenu,
a nekomu, ki ostane.
Hrani se z mojimi
mavricami.
Radosti mlečne reke
in pritajenega ugodja
se dvigajo nad razumskost
časa, ki utripa nad mojih hrbtom
in me nosi.
Zopet postajam
sama, svoja,
ženska.

mali tratar (Boloria dia)

2:23

Neustavljiva hitrost
me vodi dlje od časa,
neizbežno je,
tako samo in toplo.
Objemite JO.
Napolnite njene notranjosti
s tistim, kar ste ji odvzeli.
Poletiva, daj,
odvzemiva življenju čudež
minljivosti
in odriniva na globoko.
Naj se ustavi hipnost
bivanja,
med roso jutra naj požene
svoje korenine,
daljne, izbrane
vselej zate
in zanjo,
plamen v dlaneh.
Vonjam te v bolečinah, vidim tvoj odsev v modrem in v belem,
odtrgan cvet sredi
mlake krvavenja.
In se vse povrne,
ko te svet spozna,
rdečelaso sviloprejko.

Cerura erminea

ODA TELESU

Besede si odpirajo usta,
ne oglaša se njih zven,
zvijem se v klobčič,
ko čakam da mine
in se zgodba spet začne.
Takrat pogumno stopam
v odmaknjene lege,
kjer pustile so predhodnice
svoje krvave srčne krike,
v lasnem soku zadušene,
v pepel pozabljenja,
ki jim bo donel v žilah
jutri, za vse dni.
Kaj stori telo
odeto v veličastnem plašču
zmagoslavja,
odeto v prebadajočo
mesarijo,
za vse, kar mu je bilo namenjeno,
za vse dni, od nekdaj.
Koža poči,
poleti.
Kalup se izgubi,
kosti lovijo sapo,
izborijo si nov svet v vseh smereh.
Ostajaš ti,
prebarvana, razrušena, zalepljena,
ranjena
in na pano postavljena.

METULJ

Bojan Schwentner

navadni lisar (Melanargia galathea)

METULJ

Trepetaje skozi topel zrak
drsijo lahkih metuljev krila
neslišen motor jih poganja
padajo mehko, kakor svila
na rože cvetoče, rastline visoke
ko poletje k večeru že dan mi priganja.

Stopljen s samoto sedim v travi
dan sanjav se že lepi s tišino
grad Bolfenk stoji desno in tiho joka
ostrino dneva mehčajo metulji z milino
ne premika se zrak, niti list
to poletje budi spet v meni otroka.

ПЕПЕРУТКА / LEPTIR

Violeta Sekovska

rdeči pisanček (Melitaea didyma)

ПЕПЕРУТКА

Околу душава
пеперутка лета,
опој рајски буди
– лаванда – опој шири.
Многу години легнале
над очиве нажалени
пресушиле извори,
замреле говори.
Пеперутке!
Од рој се оддели,
копнежот те води,
воздухот е опиен
ветрот сладосен.
Пријателке,не свенувај,
не летај кон залезот, патот ти го покрива.
Нашите желби се алчни,
нашиот лет е краток,
само миг во љубов сме.
Не губи се во маглата,
пеперутке моја драга,
не оставај ме тажна,
со ноќта слеана.

LEPTIR

Oko moje duše
Leptir leti
Opojnost rajsku budi
Šireći miris lavande
Mnoge godine stoje
Nad njegovim očima tužnim
Presušili izvori
Utihnule priče
Leptiru!
Iz jata izađi
Želja te vodi
Opojnim zrakom opijen
Vjetar te sladi
Prijateljice, ne veni
Ne leti u zalazak Sunca
Koji put ti skriva
Naše želje su pohlepne
Let nam je kratak
Samo trenutak u ljubavi smo
Ne izgubi se u magli
Leptiru moj dragi
Ne ostavljaj me tužnu
Stopljenom sa noći sumornom

SIMBOL PREROJENOSTI

Nuša Stavanja

robidov livadar (Brenthis daphne)

SIMBOL PREROJENOSTI

Skozi okno megleno je gledal v nov dan,
jutranja zarja kot tih samostan.
Pogrešal je nekaj, česar dolgo ni slišal,
pred blokom že dolgo ni ptice zaslišal.

Ni mogel verjeti, da tukaj bo umrl,
med plini, NI ZRAKA!, se živ bi požrl.

Kaj dal bi za barve, rumeno, rdečo, >
da rožo bi videl, zdravo, stoječo.
A venele so te in ljudje so živina,
okrog njih je sivina, sama sivina.

Brez upanja gledal, skrušen sedel,
takrat je na okno metulj priletel.

V tistem trenutku se svet je polepšal.
Zvok avtov, siren in ljudi se je stišal.
Ko priletelo to bitje nedolžno je iz svile,
takrat so se rože kar same sadile.

Kontrast med metuljem in sivo polico,
le kakšen bi bil med njim in rdečo cvetlico?
Po dolgih je letih spet videl svetlobo
in sonce odgnalo je vso tegobo.

Počistil je travnik, kjer smeti so ležale,
se ulegel na travo, čebele so vstale.
Nad njim letel veličasten je čmrlj
in pomislil je: »Vesel sem, da tukaj bom umrl.«

NA KRILIH METULJA

Majda Strnad

velerilec (Macroglossum stellatarum)

NA KRILIH METULJA

Telo iz sivih oblakov,
rjava svilnata krila
kot tiho drhtenje
sape vetra.
Vztrajno iskanje
sončnih cvetov.
Med toplimi barvami
se opijanja.
Lebdi nad
rumenim cvetom.
Z dolgo tipalko
pije nektar.
Prirasem se
na njegovo telo
in odletim z njim.
Padam,
se spuščam
v krater lepote
dišečih cvetov.

navadni lešnikar (Maniola jurtina)

SANJAVI METULJ

V mavričnem svetu,
rumenih, rdečih, vabljivih
in dišečih cvetovih
se ustavljaš.
Šepetaš svoj
ljubezenski spev.
Poljubljaš cvetove
in se izgubljaš
v njihov napoj.
Sanjaš in sanjaš
kako lep je svet.
Odenem se
v rumeno barvo
in te čakam,
da prideš.
Metulj,
moj šepetalec
skrivnosti.

okrasti skalnik (Lasiommata megera)

METULJ

Glej, metulj je vzletel
iz rožnega cveta.
Nov metulj sredi poleta,
se dviga v nebo.
Veter pomaga dvigniti telo.
Rjavi, rumeni metulji,
so kot leteči dragulji.
Svetijo se v soncu,
cvetovi so njihov dom.
Povsod po Sloveniji
so leteči metulji,
ki iščejo pravi si dom.
Lete, lete in lete
s cvetov na cvetove,
dišeče in polne medu.
Iščejo vedno nov dom.

SPET DOMA

Branka Šprahr. 1998

robidov livadar (Brenthis daphne)

SPET DOMA

Moj dom,
je moje srce,
moj dom je tam,
kjer sem jaz, kjer so vsi,
kjer si ti,
ki me objemaš, ko hudo mi je,
ki vztrajaš, ko vztrajam jaz.
Moj dom,
je na tvojih krilih,
krilih ljubezni,
moči upanja,
in srca večnega.

Zdaj si tu, zdaj si tam,
a nikoli ne greš vstran.
Vedno si tu, vedno si tam,
a nikoli ne uideš vstran.

Si moj dom
moje upanje,
moja ljubezen do vztrajnosti.

Ko uležem se,
in vidim tebe, ko mimo švigneš,
in moje srce
je spet doma.

KJE SPIJO METULJI

Vanja Tajnšekr. 1968

petelinček (Zerynthia polyxena)

KJE SPIJO METULJI

Ko se zvečeri
in tema pade na zemljo,
metulji odpravijo
na temno se nebo.

Poiščejo oblake,
ki nosijo otroške sanje
in prav nalahno
se spustijo nanje.

Dvakrat, trikrat
še zaprhutajo s krili,
preženejo poredne škrate,
ki so morda se skrili,
in ko ostanejo le lepe sanje,
zapro oči in zaspijo vanje.

čvrstim dihom

S svojim drobnim čvrstim dihom

Kaja Teržan

primorski belin (Pieris mannii)


S svojim drobnim čvrstim dihom
se oklepaš materinega vratu.
Kakor letnice v deblu
valoviš nevidne kroge
ob ušesu gozda.
Tipanje za sladkim sokom sanj
ne loči te od Mene.

LEPTIRI ISPOD STRUKA

Jadranka Varga

osatnik (Vanessa cardui)

LEPTIRI ISPOD STRUKA

U svakoj riječi, pokrivaš me u razne oblike, kroz tragove svjetla i sjene
spajaš se sa mnom i izlaziš kroz nevidljive izlaze, hranim te malim dozama,
uzimaš me u velikim količinama, dobivaš me u navikama odlazaka,
odlazim u navikama dolazaka.

Noć je topla, meka, podatna, teška, bolesna, nezaobilazna, proživljena,
a kroz slučajnu riječ otvaraš zaboravljene pukotine otkud izlaze momenti što me gutaju.

Ulovila sam sve leptire ovog svijeta i sakrila ih ispod struka, ne čuje se nijedan.

Još malo i dan će ubiti ovu tešku noć, umnoženu bez tebe, jedinu bez mene,
a mekano i nikad više treperit će još leptiri ispod struka… danima.

ŽEDNA DUŠA

Ana Žigić

bleščeči bisernik (Argynnis aglaja)

ŽEDNA DUŠA

Kao leptir šarenih krila,
treptala je dugim trepavicama
gledala u daljinu očima punim čežnje.
Poželela je da poleti,
htela na usne sočne da mu sleti
i napije se žedna njega.
»Dragoj ljubavi, s ljubavlju uz poljupce...«
Na uho nežno da mu šapne:
»Kad vidiš leptira šarenih krila
da ti oko usana razigran leti
ti me se dušo tada seti« ...

METULJČKI

Danica Vogrinec

rjasti vihravček (Ochlodes sylvanus)

METULJČKI

Čudoviti travnik ves s soncem obsijan,
vabi v svoj objem krilata bitjeca.
Oko se ustavi na pisanih krilih metulja,
ki trepeta nad cvetlično blazinico trave
in z vsem svojim ponosom ponuja lepoto narave.

Naenkrat v bližini močno zasije.
Kaj je to?
Ves žareč, ves ljubeč, ves s soncem obsijan,
prifrfota na sosednji cvet – debeloglavček.
V vsej svoji lepoti žari, žari in žari,
in ti z njim žariš, žariš in srce razveseliš.

OZANIN DÜŞÜ / POET’S DREAM

Ruşen Eşref Yılmaz

OZANIN DÜŞÜ

Konduğu çiçek mi
Zaman mı arka bahçede
Yıldızlar gibi
Düş kurduran
Dalgın mevsimleri susmuş

Süzülür özgürlük
Acı göğünde
Uykusu biter çiçeğin
Değdi mi kanatlarına
Tül sessizliği

Bir sıcak öpücük
Yerden göğe
Gökkuşağı üstünde
Masalını fısıldar
Gün batana kadar

Gök mavisi sevinç
Her gündoğumu
Kar taneleri mi
Yaz günü düşen
Uzak şarkılar sonsuzluk

Ey kelebek
Bağışlamak isterdim
Sana ömrümü
Anla diye
Acının kırık dallarını

Ve duy diye
Güzelliğin
Yalnız sende kaldığını
Başka bir bahara koşarken
Kış uykusundan çıkıp

POET’S DREAM

is it flower
or the time at the back garden
where (butterfly) landed on
like the stars
bringing the dream

its pensive seasons are silent
freedom floats
in the sky of pain
flower’s sleep ends
when tulle silence

touches its wings
a warm kiss
from the ground to the sky
rainbow above
whispers its fairytale

until the sunset
sky blue joy
every sunrise
are they snowflakes
dropping in summer day

eternal far songs
o butterfly !
I would like to grant my life
so you could understand
the broken branches of the pain

and so you could hear that
the beauty remained only in you
while flying to another spring
waking up from the winter sleep

DARILNI OBRED METULJA

Klavdija KIA Zbičajnikr. 1972

petelinček (Zer ynthia polyxena)

DARILNI OBRED METULJA

pisan travnik
sprejema v goste
raznobarvne metulje
ki sestavljajo
najlepše mozaike
naravnih vitražev

razpeta krila
častijo sonce
kot božji ugodniki
priklanjajo se
na vse strani neba
v znak zahvale

bosopeti otroci
lovijo te metulje
kot lovilci sanj
odvračajoče
a hkrati posrkani
v čarno seme
praproti

vse je igra barv
golobrada
predstava prestolov
ter neštetih luči
polnih ljubezni
in ljubosumja

rumenooki kupido (Cupido argiades)

MODRI METULJI

Najlepši so modri.
Metulji.
Lebdijo nad morjem.
Okopani v očeh
modrih ljudi.

navadni lešnikar (Maniola jurtina)

UPOČASNJEN RITEM

metulje sva dala spat
na dišeče seno
za občutek razkošja

pod lesenim kozolcem
sva spravila spomine
na vrv in pisane kljukice

poljube sva v vetru
zaprla v lebdeče
milne mehurčke

za nikoli prihajajoči čas
brez nezadržne strasti
kot da sanj več ne bi imela

TIŠA OD TIŠINE

Tea Žigman

TIŠA OD TIŠINE

Ispijena je i posljednja kap
sa stranice skrivene istine
a ja letim još jedan krug
da vratim vrijeme
da spasim nas
mada kažu uzaludno je
pokušavati izbrisati pokušaje
i odbaciti obećanje
jer nije svaka riječ tu
da bi ju tek tako izgovori
kada svaka potreba vodi u tvoje vrtove
u tvoje želje da postanem lakša
i od tišine lepeta
kada zamahneš osmijehom

A volim tu radost u tvom glasu
i jutra kad budim se zakopana
ispod površine tog zelenila
u bunilu
u jecaju slobode
da vratim vrijeme
da sačuvam nas
jer nije bilo koja tišina tiša
od šuma lepeta
tvojih dodira

KAZALO METULJEV

grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
jadralec (Iphiclides podalirius)
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
modri grašičar (Cyaniris semiargus)
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
jadralec (Iphiclides podalirius)
dnevni pavlinček (Aglais io)
deteljna sovka (Euclidia glyphica)
mali spreminjavček (Apatura ilia)
navadni lisar (Melanargia galathea)
navadni pisanček (Melitaea athalia)
rjavi šekavček (Hamearis lucina)
navadni pisanček (Melitaea athalia)
tratar (Boloria sp.)
dolgočrti debeloglavček (Thymelicus sylvestris)
rjavi šekavček (Hamearis lucina)
kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola)
cimetasti pestrin (Phragmatobia fuliginosa)
rjavi šekavček (Hamearis lucina)
citronček (Gonepteryx rhamni)
repin belin (Pieris rapae)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
petelinček (Zerynthia polyxena)
navadna ivanjska ptičica (Amata phegea)
rdeči pisanček (Melitaea didyma)
rdeči pisanček (Melitaea didyma)
admiral (Vanessa atalanta)
navadni modrin (Polyommatus icarus)
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
zeleni robidar (Callophrys rubi)
navadni pisanček (Melitaea athalia)
repin belin (Pieris rapae)
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
navadni lisar (Melanargia galathea)
mali cekinček (Lycaena phlaeas)
navadni pisanček (Melitaea athalia)
nokotin sivček (Erynnis tages)
navadni modrin (Polyommatus icarus)
kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola)
rumenooki kupido (Cupido argiades)
jadralec (Iphiclides podalirius)
modri grašičar (Cyaniris semiargus)
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
trnov repkar (Satyrium spini)
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
navadni slezovček (Pyrgus malvae)
navadni modrin (Polyommatus icarus)
okati rjavec (Aphantopus hyperantus)
okati rjavec (Aphantopus hyperantus)
grmiščni okarček (Coenonympha arcania)
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
navadni/realov frfotavček (Leptidea sinapis/reali)
belin (Pieris sp.)
repičin belin (Pieris napi)
osatnik (Vanessa cardui)
repičin belin (Pieris napi)
osatnik (Vanessa cardui)">temni cekinček (Lycaena tityrus)
navadni modrin (Polyommatus icarus)
petelinček (Zer ynthia polyxena)
mali tratar (Boloria dia)
Cerura erminea
navadni lisar (Melanargia galathea)
rdeči pisanček (Melitaea didyma)
robidov livadar (Brenthis daphne)
velerilec (Macroglossum stellatarum)
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
okrasti skalnik (Lasiommata megera)
robidov livadar (Brenthis daphne)
petelinček (Zer ynthia polyxena)
primorski belin (Pieris mannii)
osatnik (Vanessa cardui)
bleščeči bisernik (Argynnis aglaja)
rjasti vihravček (Ochlodes sylvanus)
mali kupido (Cupido minimus)
rjavi šekavček (Hamearis lucina)
petelinček (Zer ynthia polyxena)
rumenooki kupido (Cupido argiades)
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
rjavi šekavček (Hamearis lucina)

Locutio 93 · 1. oktober 2016 · Letnik XIX · www.locutio.si · ISSN 1580-4151