Papir:
A4A5Nazaj na številko 93V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«. Vsak prispevek se začne na novi strani.
LOCUTIO
Prva slovenska literarna on-line revija
931. oktober 2016 · Letnik XIX
Kadar vzletijo metulji
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
Kazalo
Marjan PungartnikUredniška pripomba
Janja AmbrožičMetulj na vijoličnem
Zdenka AndolšekNavadni modrin
Milojka B. KomprejMetulj
Simona BabičPolet brez konca
Tina BajcMetulj
Manca BajukRumenček
Metka Barič ReboljTvoje barve
Petra BaumanPojedina
Andreja Blažič KlemencUsojenost
Tadej BračekMetulj
Jože BrenčičDokončnost
Nevenka BrešarMetulj
Valter ČučkovičMajski metulj
Emily (Emilija Dević)Od cvijeta do cvijeta
Mirjam FašmonStopaj previdno
Franjo FrančičLjubila sva se
Ivan GaćinaŠuma spava / Gozd spi
Melita GarvasMetulj
Dragan IgnjićMetulj
Liljana JarhUmetnost izgubljanja
Aleš JelenkoPles kril in barv
Jože Kos SineKlic robid
Evica KraljićLeptir u zanosu leta
Nina KremžarMariposa
Feri LainščekŠe s kapljico rose, ki zdrsne po travi
Metka Lipnik(Metulj) je v meni
Franc MerkačNokotin sivček
Zdravka MeštrovićPlavi leptir
Neda MilenkovskiLeptir i ja
Barbara MotohTrepet
Damijana PipanNestanovitna stanovitnost
Julijana PlenčaLeptiri i cvijet
Martina PodričnikSlezovček
Lidija PolakNavadni modrin
Daša PopovičFrfotavček
Ana PorentaPribliževanje
Marjan PungartnikVešča trka na okno
Biserka RajMožda
Meta RebecRjavi metulj
Sara RemžgarPrehod
Bojan SchwentnerMetulj
Violeta SekovskaПеперутка / Leptir
Nuša StavanjaSimbol prerojenosti
Majda StrnadNa krilih metulja
Branka ŠprahSpet doma
Vanja TajnšekKje spijo metulji
Kaja TeržanS svojim drobnim
Jadranka VargaLeptiri ispod struka
Ana ŽigićŽedna duša
Danica VogrinecMetuljčki
Ruşen Eşref YılmazOzanin düşü / Poet’s Dream
Klavdija KIA ZbičajnikDarilni obred metulja
Tea ŽigmanTiša od tišine
Kazalo metuljev
Uredniška pripomba
Marjan Pungartnikr. 1948
KADAR VZLETIJO METULJI
Zbornik je izšel ob zaključni prireditvi razpisa »Metulj« 27. septembra 2016 v okviru festivala fotografije ob 80-letnici Fotokluba Maribor. Pobudnica in organizatorka razpisa je bila Rasta Vrečko, ki je prispevala fotografije metuljev, zbrala literarne prispevke in ob pomoči Javnega sklada Republike Slovenije, Območna izpostava Maribor, organizirala zaključno prireditev v Literarni hiši Maribor.
Pri identifikaciji metuljev je uredniku pomagalo Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (Barbara Zakšek s sodelavci), za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Lep, učen, pisan in mičen metulj vstane in k vijoličnemu plane.
Krila ga nesejo v daljave, skozi širne puščave, do rožice plave.
Ko išče rožice plave, najde vse, razen tiste taprave.
Ko išče, o nektarju sanja in soncu se klanja, da pravo mu pot pokaže.
Ko najde cvetlico pravo, tisto vijolično tapravo, nabere medico za slastno potico.
NAVADNI MODRIN
Zdenka Andolšek
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
NAVADNI MODRIN
Navadni modrin, kje si pobalin? Samica čaka sredi travnika.
Oprijema se stebla, v vesolju socveta. Čaka, čaka, naj kmalu dočaka.
Navadni modrin, kje si pobalin? Te čaka nekdo, vate zaljubljen krepko.
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
NEŽNA MODRINA
Samica navadnega modrina, iz čudovite sivine, v nežno modrino se prelije. Z zelenjem vsa obdana, trenutno sama.
Tanke bele nožice oklepajo steblo, kot prave ročice. Obrnjena navzdol, kot na pol odprt parazol.
Duša zaigra, ko krilca se razpreta dva. Poleti, šepeta v uho, nazaj vrnila se še bo.
modri grašičar (Cyaniris semiargus)
ČUDEŽ
Ovekovečen z lepoto, sanjske modrine, nežne sivine. Samica modrina v metulju se skriva. Sredi zelenja podobo spreminja. Prelestni metulji, kralji vseh lepot. Metulj sredi trav. Čudež.
METULJ
Milojka B. Komprej
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
METULJ
Mogoče bi, tako, iz čisto preproste radovednosti, kdaj preizkusila tvoja krila. Mika me, dotikati se tvojih barv. Da so prekrhka bi najbrž vztrepetal in se lešnikavo umaknil v svoje tipalke. Zarisala bi krog okoli tebe, da boš ujet v navadnost poplesaval nad cvetovi in pikapolonici. Ne daš si barv v povprečnosti, ki jo gosposko izkazuješ skozi navidezno oko. Malo rjave in malo sive s pridihom oranžnega v svetlo črto. Z veliko črno piko. Zakonitosti zadnje mode, ali poudarek na zeleno? Nič preveč in nič premalo, prefinjeno in primerno za pomlad in poletje in vsako vreme. Zanimiv si v prepričanju, da si v svojem letenju hitrejši od moje misli. Ujela te bo, ko boš zlatil na klasu minulega poletja. Mogoče pa te bom, samo tako iz radovednosti spustila, da boš še naprej pasel travnike in gozdove svoje povprečnosti. Ne da bi kdaj koli izvedel, da si bil metulj mojega nevednega sveta.
POLET BREZ KONCA
Simona Babičr. 1963
jadralec (Iphiclides podalirius)
POLET BREZ KONCA
MOJ metulj ima pogleda dva, z enim me je v svet poslal, z drugim v sebi sam ostal.
Našel me je v bubi zvito, z listjem črnega trnja vso prekrito, izdala me svilena sled je neumito.
Ves čas vztrajno čakal, tiho ljubil, na obronku gozda iz dalje snubil, verjel vame, se Bogu v meni zaobljubil.
Ko prišel je dan, svetel in opran čokat trup mi je odpadel vstran, se ponovno rodila, kot jadralec sem prostran.
Preden odfrlela na svoj slavni sva polet, posedla sva na španski bezeg na posvet. Razprla veličastna krila na ogled.
Imenoval me je po barvi »Vzhoda Sonca«, ko svoj prvi krog naredila je Simonca. Ponovno odločena na polet BREZ KONCA.
METULJ
Tina Bajc
dnevni pavlinček (Aglais io)
METULJ
Ko se metulj iz bube rodi, v naravi takrat se vse spremeni. Oprašuje metulj jo dišečo cvetlico, nektar iz nje dobil bo petico.
Marjetico boža s svojimi krili, ko s cekinčki med sladek so pili. Ko kapljice padle so z oblakov na tla, metulji bili takoj so doma.
Ko dva metulja se skrivala sta, prijatelja hitro postala sta oba. Skupaj lebdita v cvetju jeseni, saj ločiti ne more ju listek nobeni.
Veter prenaša ju vse povsod, ko enega enkrat ujame falot. Ga išče prijatelj že nekaj dni, ko najde ga v gozdu, ta srečno leti.
RUMENČEK
Manca Bajuk
deteljna sovka (Euclidia glyphica)
RUMENČEK
Rumenček, ti rumen metuljček, ti pravi si naravin draguljček. Pomagaš čebelicam pri opraševanju in s tem nam pri narave okraševanju.
Krilca tvoja krhka so kot perje, tudi to je prednost, da tako lahkotno je tvoje letenje. Bitjece nežno, lepo in barvito, ti nam polepšaš deželo hribovito.
Brez tebe bi pusta bila ta narava in vse nas bi bolela glava, Če ne bi mogli pogledati vate in v rožice dišeče ter poslušati, kako nam veter svoje sanje šepeče.
No, Rumenček, ti prijatelj moj, vidiš, da tudi če si majhen, je vseeno ta planet tudi dom tvoj. Zato poleti in veliko nasmehov na ustih otroških pričaraj in v imenu vseh naravo nam pisano ohranjaj.
TVOJE BARVE
Metka Barič Rebolj
mali spreminjavček (Apatura ilia)
TVOJE BARVE
Naenkrat, vse je drugače. Zasužnjena v pogledih, zamaknjena v nedosanjani strasti, nisem videla žarka iz tvojeg očesa. V prižganem upanju ni več možnosti za vrnitev. Vse se neustavljivo spreminja. Obsijana, žarim v tvojih barvah.
POJEDINA
Petra Baumanr. 1979
navadni lisar (Melanargia galathea)
POJEDINA
Kadar vzletijo metulji, takrat je najti dve stari, zapuščeni koži na obrežju, v reki pa se kopata dva svetla otroka.
Kadar vzletijo metulji, skočimo nanje z mrežami. Iščemo jih daleč od oči drugih, ko pridemo z lova, sporočimo, da nismo nobenega ujeli, ker so naše mreže preširoke in metulji da so se izmuznili skozi.
A tam, v temi in mrtvaški tišini in samoti je sšelestel prah z njihovih kril in nas posul s srebrno in zlato in ta trenutek neumrljivosti je tisti, ki nas kot zblaznele sili, da nemo, kot da ni nič, nihče ne sme izvedeti, tihotapsko iščemo nove metulje.
Drug mimo drugega hodimo, kot da ne vemo za te metulje, a ko nam ob smrtni uri razparajo trebuhe, se iz njih usujejo jate metuljev, ki smo jih ujeli s svojimi mrežami in takrat jim prvič dovolimo, da imajo končno svojo veliko pojedino.
navadni pisanček (Melitaea athalia)
POTOVANJE
Ko sem umrla, se je iz mene vzdignilo tisoče metuljev. Za njimi je dolga, neslišna pot od dotika do dotika, od sončne krogle do sončne krogle.
Vzletavali so silno v zlatih in turkiznih in vijoličnih in temno modrih jatah, valovali v vseh zemeljskih podobah, v podobah mórij, rdeče zacveteli na očeh in tekli v rožnatih curkih po licih.
Noben metulj ni izgubil svojega življenja …
Če so kapljali od obraza, sem iz srebrnega krožnika posrebala rožnato, vroče kadečo se juho.
Če sem jih odpodila iz temno zelenih bregov ob rdeči reki, so odpotovali navzgor do zlatih kupol, in še više do ustja glasu in še više do varnih kolovozov.
Vedno so bili … In zdaj, ko sem umrla, so številni prvič zares razprli krila … In bili svobodni … In bili svobodni …
USOJENOST
Andreja Blažič Klemenc
rjavi šekavček (Hamearis lucina)
USOJENOST
smo prerajajoče se vesolje z vsakim vdihom, postajamo zdaj večji, zdaj manjši, zdaj svetlejši, bolj rumeni, temno žametni … postajam bolj ti in ti jaz, nekdo … levitve so naša paradigma življenja. neslišno sede na cvetovih utripamo s krili predani jarkemu soncu v predpoletni vročini, vselej enako krhki in nežni, zaupljivi. je le žehtenje gozdnega obronka, slišijo se črički in smo le tu in zdaj
METULJ
Tadej Braček
navadni pisanček (Melitaea athalia)
METULJ
Letim, ko si v meni, vendar to ni moja zasluga, saj je telo podvrženo težnosti. Čeprav si sam sebi dovolj, me obiskuješ in si zvezda, ki nikoli ne ugasne. Tvoja toplina me obliva, vse bolj, ko nisem več jaz; si sivka, rožmarin, timijan in vse dišave. Nikoli več nisem na robu trohnjenja, ker me umivaš s svojo milostjo. Prosim, da ostaneš; vem, da boš; samo s teboj sem poln, le s teboj.
DOKONČNOST
Jože Brenčič
tratar (Boloria sp.)
DOKONČNOST
Ko sem se zavedel, je bil okus tako grenak kot peclji bezgovih jagod, vsi rdeči in polni tanina. Odločitev je bila hipna, da so utihnile vznemirjene ptice, ločje ni več šumelo in trstike so otrpnile do negibnosti. Misli so se pogreznile, se izgubile v živem blatu močvirja in čas je spremenjen v praznem teku. Katarakt srca je izzvenel v prazno v slutnji groteskne dokončnosti: cvetju ni mar sanjajočega metulja, trepetal je s sinjimi krili le to poletje, ni slutil, da se bo iztekel čas.
dolgočrti debeloglavček (Thymelicus sylvestris)
IŠČEM METULJE
Objemam. Poljubljam usta, božam obrvi, dotaknem z ustnicami. Drsijo nižje, tu se zadržijo, nestrpno okušajo čvrstost. V prsih klopoče, dih je plitev in hiter, želim si vročih globin, odvrževa zadnje tančice. Žarijo nemirni plameni, kri polje po žilah, glasni so pljuski, hočem prebuditi metulje. Prodrem v vlažno toploto, potopim se, ritem je divji, drhtim kot veja v vetru, ječe sprostim razburkano strast.
METULJ
Nevenka Brešar
rjavi šekavček (Hamearis lucina)
METULJ
Mladi drobni metulj je priletel, do polja, kjer raste drobna praprot. Usede se na to drobno praprot, da se spočije od svojega leta. V sebi nosi drobno sporočilo. Svetloba posije na tvoje barve. Tvoje barve so naslikane kot poezija na platnu. Še vedno letiš v neznano. Pisani metulj narejen iz ljubezni. Ah ... dragi metulj ti veš, kje se skrivajo moje sanje. Naredi svoj vrt s praprotjo. Naj bo to zemljišče, kot rožni grm. naj bo posuta moč tvoje ljubezni. Drobni metulj odleti naprej. Ko bi le vedela kam. Ko se bo rodil novi dan mi prinese novo sporočilo.
MAJSKI METULJ
Valter Čučkovičr. 1959
kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola)
MAJSKI METULJ
Kipeči maj razširi tople dlani, odprem okno in zavržem suho rožo, globoko zadiham izdihe mlade trave, privijem se na prsi opoldneva, otrpla kri sesa energijo zenita, semena se prerivajo za vrstni red. Metulji so poljubi na čipkastih tratah, z njimi poletim na sladke ustnice, pijem zrelo lepoto vrtne magnolije, oziram se skozi sukljanje meglic, še mlečen izvlečen iz zimske bube, omotično plah pred zgoščeno svetlobo. Maj me resnično nikoli ne razočara, v meni zdrami ves klorofil najstništva, luske izkustev odvržem v strugo časa, izgine modra sivina pretlačenih let, znova postanem nežen majski metulj v nekem pomladno ocvetličenem srcu.
cimetasti pestrin (Phragmatobia fuliginosa)
NOČNI METULJ
Metulj, orjak črnokrilec bežnih svetlih pik, zabriše barve slik, ko razpira operjeno ponjavo, sapa trepetljavo piha čez krvavo pego krmežljavo, pogrezanje svetlobe mesec spremlja iz predsobe.
Morje, vino in večer in pergula košata, bahata morska deklica sloni ob beli skali, prodišču na obali noč odvzame zlati lošč, pospali zublji na kurišču so pepel postali.
Pobliski zvezd v bistrem vinu, prižgana cigareta, tesno prižeta budno sanjava zaljubljenih nebesa, od ušesa do srca med bedresa krožijo mravljinci, smrdi ugasla cigareta, počasi vstaneva, objeta.
Metulj črnokrilec je razgrnil šotor prek neba, čutnost nežno trepeta, strasti prižgejo plamenice, poljubim te na vrelo lice ter popeljem proti sobi, strgava si garderobi in končava v posteljni mehkobi.
Od cvijeta do cvijeta
Emily (Emilija Dević)
rjavi šekavček (Hamearis lucina)
Od cvijeta do cvijeta jedan mali leptir šeta primaknuo se crvenoj ruži oko nje već dugo kruži cvijeće okicama trepće i u čudu ga gleda dok mali leptir na njega sjeda bijele tratinčice zaspale u travi i njima se u letu leptir javi vjetar ga na travci zanjiše čvrsto se drži, slatki nektar siše dvije, tri kapi smočiše mu krila u zadnji ga tren spašava mala vila pod dudov ga list meće mali leptir zapjeva od sreće suđeno mu je da živi samo jedan dan zato uvijek biva sretan, radostan
Stopaj previdno
Mirjam Fašmon
citronček (Gonepteryx rhamni)
Stopaj previdno, kajti stopaš po mojih sanjah. Rutinsko jih vdihuješ in izdihuješ. Kot prhljaj se usedajo na rame, hrbet, vse tvoje telo in nato padajo na tla. Le stežka jih najdem med blatom v tvojih stopinjah, a tam so in ti si bil tam toda jaz sem tukaj.
repin belin (Pieris rapae)
Jaz sem ti in ti si jaz in oba sva veter. Začneš se, kjer se jaz končam, končaš se, kjer se jaz začnem, in vendar sva neskončna. Neskončna in modra in siva in črna na belem, belem oblaku, ki se trese od trepetanja najinih potomcev.
Ljubila sva se
Franjo Frančičr. 1958
petelinček (Zerynthia polyxena)
Ljubila sva se pogledal sem te v oči in videl metulje
petelinček (Zerynthia polyxena)
Tvoje ustnice kapljice rose metuljeva krila
petelinček (Zerynthia polyxena)
Čudežno je metulji v temi v tvojih očeh
petelinček (Zerynthia polyxena)
Spim v tebi dotikaš se me z metuljevimi krili
petelinček (Zerynthia polyxena)
Ležiš ob meni lepota julijske noči metulji v laseh
petelinček (Zerynthia polyxena)
V mehkem primežu lepota metuljev sanje prividov
petelinček (Zerynthia polyxena)
a morning in spring, you and the butterfly go hunting
pomladansko jutro ti in metulj se odpravita na lov
jutro proleća ti i leptir odlazite na lov
petelinček (Zerynthia polyxena)
NE ŠTEJ METULJEVIH KRIL
Glej, glej, nebo so prekrili metulji to noč so se prebudile zvezde, ne štej metuljevih kril, pozabi, ne oziraj se, vidim tvoj obraz, čutim tvoj nežni dotik, se še spomniš, si srečna nocoj?
petelinček (Zerynthia polyxena)
POLJUB METULJA
Prišla si na metuljevih krilih v rdeči majčki si sedela v travi, vso noč sva se ljubila, dlan si v jasmin položila in metulja sta se poljubila.
petelinček (Zerynthia polyxena)
ŽIVLJENJE
Tako je, življenje v hipu mine, vse te barve, glasba in svetloba, ljubezen je metulj brez spomina.
ŠUMA SPAVA / GOZD SPI
Ivan Gaćina
navadna ivanjska ptičica (Amata phegea)
ŠUMA SPAVA
Razbacala priroda raskošna njedra, pod noćnim plaštem skrila mnoge tajne, zaostalo vrijeme u predvorju tišine, na zelenim granama usnule ptice pjevice.
Tisuću svjetala osvijetlilo šumu, vjernu nadmoć iskazuje muk, gladnih pasa lavež prekida idilu, lunarna kraljica u pohode kreće.
Na krilu vjetra stabla se njišu, romantični otoci osvajaju ljepotom, u more uranjaju zvijezde padalice, uskoro će noć pružit ruku zori.
GOZD SPI
Raztresena narava, razkošno oprsje je pod plaščem noči skrila mnoge skrivnosti, zaostali čas v preddverju tišine, na zelenih vejah zaspane ptice pevke.
Tisoče luči je osvetlilo gozd, zvesto premoč izraža molk, lajež lačnih psov moti idilo, lunarna kraljica gre na pohode.
Na krilu vetra nihajo stebla, romantični otoki osvajajo z lepoto, v morje se potapljajo utrinki zvezd, kmalu bo noč zori podala roko.
prevedel Jože Brenčič
tratar (Boloria sp.)
MJESEČEVI SNOVI
Među sazviježđem zadovoljstva cvate rajski vrt, tišinu tvoga bića ispijam kao mirisno rujno vino, između mirisa i uzdaha letim bjelinom puti, skupljam krhotine neostvarenih želja.
Ljepota mladosti budi požudna blaženstva, tiho šaputanje požude poziva delirijume strasti, vatrene stihije kreću na nova putovanja, spojeni ćelijama dodira i duše miješaju se poljupci.
U mozaiku strasti klize mimohodi sočnih poljubaca, ženstvenost se rastače u vatrenim mlazovima, podajemo se iz mirnih voda slobodi divlje mašte, miješamo na mjesečini kreirajući savršene oblike.
Primaš darove u beskrajnim trenucima naslade, u podučavanju savršenstva besprijekorna si učiteljica, neraskidive niti vežu sliku nebeske panorame, lomimo pod mjesečevim snovima centar ravnoteže.
LUNINE SANJE
Med sozvezdjem zadovoljstva cvete nebeški vrt, molk tvojega bitja pijem kot dišeče rujno vino, med vonjem in vzdihljajem letim z belino polti, zbiram okruške neuresničenih želja.
Tvoja lepota v meni budi poželjivo blaženost, tihi šepet poželenja kliče v delirij strasti, ognjene stihije krenejo na nova potovanja, združeni s celicami dotikov in duše se mešajo s poljubi.
V mozaiku strasti polzijo mimohodi sočnih poljubov, ženstvenost se razliva v ognjenih curkih, podajava se iz mirnih voda svobodi divje domišljije, prepletava na mesečini in kreirava popolne oblike.
Sprejemaš darove v neskončnih trenutkih naslade, brezhibna učiteljica si v poučevanju popolnosti, neločljive niti povezujejo sliko nebeške panorame, premikava pod luninimi sanjami središče ravnotežja.
prevedel Jože Brenčič
rdeči pisanček (Melitaea didyma)
ODSJAJ UNIVERZUMA
Putuje nebesnik lunarnom tišinom, budi odsjaj dubokog univerzuma, koraci idu za maglenom prašinom, nastaju vizije omamljenog uma.
Slike se vežu s kristalnom sudbinom, posljedica praska tvori greške šuma, mistični tonovi krstare prazninom, sublimira duša kraj staroga druma.
Raskriliše nebesa vremenske dveri, srebrne čipke povezuju portale, svemir se širi po savršenoj mjeri.
Genijalci traže skrivene astrale, večernja zvijezda okuplja zvijeri, vukovi spremaju posljednji finale.
ODSEV UNIVERZUMA
Z lunarno tišino nebesnik potuje, odsev univerzuma v temi budi, s koraki meglenemu prahu sledi, z omamljenim umom vizije zasnuje.
Te slike kristalna usoda zastira, iz prvega poka napake šumijo in mistični toni v praznini zvenijo, ko duša ob starih poteh sublimira.
Kot čipka srebrijo nebeške tkanine, ko krila nad časom razprejo portale v popolne širjave vesoljne globine.
Genijalci odkrivajo skrite astrale, a zvezda večernica zbira zverine, volkovi pripravljajo zadnji finale.
prevedel Matjaž Jarc
METULJ
Melita Garvas
tratar (Boloria sp.)
METULJ
med najine razdalje vzlet metulja ... minljiva nežnost ... lahnost stika metuljevega dotika trosi svežino zelenega jutra. na njegovih krilih barve sonca ... za hip bližina ... samo je to prelet ... a nosi s sabo odsev najinega konca ...
METULJ
Dragan Ignjićr. 1992
navadni modrin (Polyommatus icarus)
METULJ
Prelepa modra krila razpira droben metulj, ki se po travniku ozira, da poleti v nebo, neskončno in široko.
Njegova drobna krila mahajo v vetru, da Sonce pomladansko popelje ga v širni in neskončni svet.
Metulj v svoji lepoti jadra po zraku, skozi širno nebo, neskončnostjo, ki vije se iz vseh strani.
Njegova modrina, čudovita lepota, ki neskončno želi, da v nebo poleti.
Metulj, navadni modrin v svoji čudoviti lepoti.
UMETNOST IZGUBLJANJA
Liljana Jarh
modri grašičar (Cyaniris semiargus)
UMETNOST IZGUBLJANJA*
Elisabeth, je samo videti kot katastrofa?
niha v času naprej-nazaj, rahlo, počasi, naprej in nazaj v sanje, dotik vzvratnega ogledala s tvojo podobo, v zmuzljivo resničnost in nazaj v drhtenje oblik, potovanja, naprej v praznino, nemoč, in močneje – v iskanje posebne sreče, užitka, nežnosti, zaniha v modrikast strah, izgubo smisla, hitreje – v kavarno na vrtu metuljev sredi Phnom Penha – in tisto v Parizu, v Kairu, ob Dravi, kjer so ostale najlepše besede, čiste – ni jih mogoče razbiti – preoblikovane v ostre, posamezne in težke.
Svetloba prehaja skozi podrobnosti, kjer je misel spremenjena v kamen, s številnimi obrazi in spoznanji. Medtem Malcolm Mclaren čutno ponavlja: miss you, je t’aime, miss you, je t’aime …
* Pojasnilo: Elizabeth Bishop One Art
PLES KRIL IN BARV
Aleš Jelenko
grahovčev iskrivček(Glaucopsyche alexis)
PLES KRIL IN BARV
Znati prisluhniti, opazovati in prepustiti; mar niso bivanjske stvari tako enostavne?
Bližina se poenoti z barvami. Metulji na veji plešejo v tonu jasnih misli in izrečenih besed.
Prsti na rokah se dotikajo zelene in mehke površine; občutek sprejetosti (človeške glave na travnih bilkah)
odzvanja v ozadju, kamor črne vrane nimajo vstopa. Jeleni tečejo čez polje, zeleno listje se seli
(izstop iz prepolnega vagona na domačo postajo), barve izrisujejo tisto znano podobo melanholije.
Sence se posedajo na odejo; so to želje, duhovi, spomeniki – postavljeni tistemu določenemu dnevu?
Ude predrami stisk, dotik, realistična podoba trenutka. »Sonce zahaja,« in odeja se zvije v klobčič. Barve.
Klic robid
Jože Kos Siner. 1959
zeleni robidar (Callophrys rubi)
Klic robid, dehtenje zelenja – lahnost odpira krila oči.
Slad kliče, robidar hlepeči, poleti v motnjavo tešitve!
LEPTIR U ZANOSU LETA
Evica Kraljićr. 1952
navadni pisanček (Melitaea athalia)
LEPTIR U ZANOSU LETA
Odmaram umorne oči na baršunastim krilima leptira U zrcalu vode rasuo se trag njegov i leptir u zanosu leta stvara vodene akvarele ljepote Moj ispruženi dlan poput duge pruža se za idiličnim trenutkom dana Leptir je mala oaza moje rasute sreće Prekrasna snaga koja mi daje prozor otvorenih daljina Leptir i ja uramljeni u koricama dana ostajemo dva radoznala tragača za čarobnim prostranstvima duše Leptir u zanosu leta prizemljena silueta prolaznog dana i mene
MARIPOSA
Nina Kremžarr. 1993
repin belin (Pieris rapae)
MARIPOSA
Tvoje oči neotipljivo zrejo vame kot metulj, ki neslišno sede mi na lica. Vztrepetaš, ko sežem k tebi, ne pustiš, da ti kdo spodnese tla, in postanem, da ne bi ušel mi iz dlani. Ves si kot metulj, ki se ne vrne, ko enkrat odleti, jaz pa nisem več kot malo, drobno bitje, ki drži se tvojih kril, ker se boji, da sama več ne zna leteti. In verjamem, da dokler sva tu, dokler naju veter ne ponese kam drugam, bo svet še naprej zadrževal svoj dih in midva bova čakala na vzlet.
Še s kapljico rose, ki zdrsne po travi
Feri Lainšček
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
Še s kapljico rose, ki zdrsne po travi, ujame kos jutra se v pajkovo zanko. Preveč je ravnice za drobne dogodke in vse se dodaja v to glinasto shrambo.
Pa vendar spet prideš in greva okoli po spolzkih sipinah razsutega časa. Ponavljava zgodbo o večni ljubezni in tistem, za kar še ni najti izraza.
(METULJ) JE V MENI
Metka Lipnikr. 1969
navadni lisar (Melanargia galathea)
(METULJ) JE V MENI
V zeleno je oranžna se zlila. V prhutanje niti. Beseda brez besedila.
Neslišna sem v ogenj sedla. Črnina v njem. List za listom ga je pojedla. Vzel si pogled mi odzadaj brez zelene. Njegovo senco bom jutri na statvah rose tkala.
(Metulj) je v meni. V tebi. V travne bilke legla bom. Tiho. Tiho. Zaspala.
mali cekinček (Lycaena phlaeas)
KDAJ MI PRIDEŠ
Kdaj mi prideš mimogrede mimobežen. Sedeš na dlan. Se skloniš in prgišče svetlobe vzameš. Kdaj mi prideš mimogrede. Mimobežen. Vetrove pred sabo ujameš.
navadni pisanček (Melitaea athalia)
DOTIKAVA SE
Dotikava se.
Tako -SAMOsvoja. Ne vidim oči. Tako- SAMOmoja. Le duša me k duši vodi. Dotikava se. Tako-SAMOnaša. Sede ob vznožju jutra. Trenutek me v daljo odnaša.
NOKOTIN SIVČEK
Franc Merkačr. 1954
nokotin sivček (Erynnis tages)
NOKOTIN SIVČEK
ko zaljubljeni sloni začutijo letati metulje Nokotin sivček si med njimi
v meni dramiš občudovanje
ali zna biti obojestransko
razum mi prišepetava da briga te da pišem pesmico
vzporedno živiva vzorce bujnosti narave vsak v svoji pojavnosti nekaj tednov nekaj let
zanima me kako čutiš razmišljaš in kako bova dorekla verigo vprašajev Erynnis tages po domače Nokotin sivček
a tako kaj je vprašaj kaj veriga kaj ime
radovedna sobivajva
PLAVI LEPTIR
Zdravka Meštrović
navadni modrin (Polyommatus icarus)
PLAVI LEPTIR
Lepet krila leptirovih plav i lijep kao oblačak plavi što nebom putuje. Kao dašak maestrala popodnevnog što u snove nas vodi.
kratkočrti debeloglavček (Thymelicus lineola)
NEDJELJA
U suncu kupa se nedjelja uspomena. Rađa se budi u srcu pjev kolibrića. Lepet leptirovih krila, na kojima nalaze se sve boje sunca.
LEPTIR I JA
Neda Milenkovski
rumenooki kupido (Cupido argiades)
LEPTIR I JA
Sleti u moju samoću snagu, hrabrost i slobodu podari umornim krilima bit ću cvijet, postelja meka na kojoj ćeš odmoriti umorno krilo
bit ću latica svilena krilo meko u kojem ćeš san usnuti kad dan u smiraj krene
bit ću san tvoj rascvjetala livada na kojoj ćeš slobodan raširiti krila radovati se rumenilu zalazećeg sunca molitva prirodi koja se u sanak sprema
bit ću tiha bit ću tvoja bit ćeš moj za tangom ljubavi duše naše čeznu
zajedno ćemo disati zapjevati odu radosti životu ispjevati stihove srca
ako nas vjetrovi budu nosili ako nas oluje budu lomile krila naša stamena bit će za uzdahe sreće za letove ispod duge
Sleti u moju samoću bojim se ostati sama.
Trepet
Barbara Motohr. 1974
jadralec (Iphiclides podalirius)
Trepet metuljevih kril dih večnosti ujet v trenutek lepote.
Nestanovitna stanovitnost
Damijana Pipan
modri grašičar (Cyaniris semiargus)
Nestanovitna stanovitnost – V/večnosti. Na krhkem cvetu minljivosti ...
... nežna minljivost neminljive L/ljubezni.
LEPTIRI I CVIJET
Julijana Plenča
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
LEPTIR I CVIJET
... ima li veće nježnosti od leptirova slijeta na latice cvijeta... ... ima li ljepše krasote doli one kad leptir nad cvijetom raširi svoja krila... ... ima li čudesnijeg zvuka od lepeta leptirovih krila...
trnov repkar (Satyrium spini)
SLIČICA KRASOTE
zaljubljeni, jutrom umiveni, čarolijom ljubavi poneseni, lahorom počešljani, bojama ukrašeni, mirisima zaneseni, leptir i cvijet spojiše krila i latice, spojiše dvije ljepote, nastade sličica nemjerljive krasote.
grahovčev iskrivček (Glaucopsyche alexis)
TAJANSTVO LJUBAVI
kad leptir sleti na mirisni cvijet, čudesan je to slijet, nježan poput cjelova što čaroliju na usni traži, paperjast poput vilinskog plesa jutrom na plaži. kad leptir zatitra krilima, sličan je osjećaj onom kad ljubav zadrhti u nutrinama, kada te nježnost ponese u visine, kada razgali blizine. tajanstvo ljubavi kriju u sebi i leptir i cvijet, s njima ljepši je svijet.
SLEZOVČEK
Martina Podričnik
navadni slezovček (Pyrgus malvae)
SLEZOVČEK
z zlomljenimi tipalkami debeloglavo divjam s cveta na cvet želim da me vidiš hočem biti tvoja hrana nisem tvoj škodljivec sem le bitje opraševalec ko svoje mogočno telo naslonim na tvoj cvet in se skrijem med bilkami trav
NAVADNI MODRIN
Lidija Polakr. 1961
navadni modrin (Polyommatus icarus)
NAVADNI MODRIN
srečal sem jo med letom čez senožeti nekega poletja
omedeno belo detelj
prečesavala je cvetne listke z vetrom
odprla mi je nedra mi ponudila polno samost iztočila zame svoj sok živetja
želela si je leteti čez senožeti med krili navadnega modrina
jaz pa sem jo z modro barvo svoje odločitve popackal
njeno nedolžno belo ki me je ženilo
jo zapustil uvelo v senožetih ožeto njenega poletja in odletel
FRFOTAVČEK
Daša Popovič
okati rjavec (Aphantopus hyperantus)
FRFOTAVČEK
Metulj s pikami je prav ličen, pisan, rjav je prav mičen.
Ko zbudi se, iz postelje vstane in k svoji marjetici plane ter jo s krili objame.
Metulj na marjetici poseda in svežega nektarja se vsak dan najeda.
Ko razpre svoja krila prelepa, občuduje ga vsak, ko vidi ga, da leta.
Frfotavček res je lep, ko obleta ta čudežni cvet.
Ko nektarja dobrega se napije, svoja krila še lažje razkrije.
PRIBLIŽEVANJE
Ana Porenta
grmiščni okarček (Coenonympha arcania)
1.
Kakšen boš, neznani metulj, ki si namenjen meni? Si zapredek, zlepljena skrivnost, nepremična oblika?
Lupina, predstava, notranja preobrazba.
Možnost.
Če se boš hranil z običajno hrano, bodo moje shirane cvetlice zate iztisnile strd.
Če se boš hranil s pesmimi, se pri meni ne boš zredil, preživel pa boš.
Če se boš hranil z mislimi, bova prehajala drug v drugega.
2.
Slutiš, da si dodeljen? Da boš trepetal v ozračju mojega sveta? So tvoje barve razburkane, komplementarne, pastelne, varovalne, pomirjujoče?
(Boš moj še, ko boš stvaren?)
se te hočem dotikati z besedami.
Zakaj te imam za resničnega, če bo k meni prišel le tvoj odtis iz objektiva?
3.
Razraščaš se v meni, tvoje tipalke se dotikajo moje lobanje, krila silijo skozi robove in prhutanje me žgečka od znotraj.
Slišim te, kako mi prigovarjaš: samo še malo pa boš pripravljena, da me zagledaš.
Grmiščni okarček:
Črna očesca z belimi zenicami na luninem krajcu, obrobljenem s srebrno črto, iz katere sije barva zastrtega sonca. Krila kot drevesni listi z žilami. Kosmatost, ki spominja na prejšnje stanje. Čistilne nožice ... zadnja para členastih nog se oklepata listkov.
Glava z očesi tisočerih pogledov, tipalke kot črtaste vezalke …
Če bi se poljubila, bi naju zažgečkalo.
4.
Bila sem ti in milijon mehkih dlačic je trepetalo v hladu. Oprijemala sem se stebla in krčevito stiskala krila, da se ne bi razprla in bi v režo vstopil veter ter me odnesel stran.
Hočem biti tu in opolojena čakam na sonce, sočni srk in zavihek lista, kamor bom zalegla jajčeca, s katerimi bom zasidrana v večnost svoje vrste.
Veter presahne in notranji kompas me nese k barvam cvetlic. Z očesci zbiram svetlobe, ki mi prej niso bile dane.
Živim v zastali sliki, v pogledu. Bubim se v tvoje cevasto srce.
Vešča trka na okno
Marjan Pungartnikr. 1948
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
vešča trka na okno. iz teme prihaja kakor lunatik na vrata kafeterije. sede, se odmakne, sede in sem v svetlobo strmi oči zažarijo rubinasto in zeleno in je vsa temna kakor oči z malevičeve slike in je krog in kvadrat in še neznana zvezda.
Po polju gresta dva, objeta kakor da sta sama na širnem svetu. Dotikata se zdaj vej, in jih nad glavama zanihata, zdaj žita, ki se že zrelo sklanja nad stezo, zdaj drug drugega po licih, laseh, po rokah in prsih, dva brezumna. On je ves vijolično prozoren in ona svojo zračnost skriva v pisano poletno obleko. In gresta čez vrh klanca, pogled ju ujame v oblaku, in se zabriše tenka črta med telesi in nestvarnim – tako se izgubita v zrak in se več ne vrneta tostran. Pohlevno polje, ki za njima hodi, neodločno zastane, potok zamre in listje skrepenelo zbledi v trenutnosti. Puščata me sredi travnika v roju enodnevnic stati brez misli, dolgo, kot da tudi jaz stojim pred vrati brezkončnosti, a se bojim za sabo zabrisati sled.
belin (Pieris sp.)
ZA TRENUTEK METULJ NA PRAŠKI ULICI
tudi mandarinsko zeleno srečaš na praški ulici in blede obraze beračev. izvijejo se iz množice in se vanjo spet ovijejo. na vsej poti me žge kovanec ki ga nisem dal. grem kupit seiferta. dve leti zamuja. njegove mile besede slišim govoriti iz uličnega tlaka jsou lidé, třeba našim srdcím velmi blízcí* ... poje po češko in potem rusko kitajsko špansko angleško na vogalu srečam nekoga, ki prosi nevidno severnico – pozdravi otroka – odšel v deželo na drugi strani sveta za vogalom velik milni mehur melanholično lega na tlak in se razblinja. skrivenčena pest kot drenova grča požene v zrak novega – in vijolično nebo je v njem. zatrepeta v njem moja podoba. mavrična za trenutek. mandarinsko zelen metulj. kot duša zleti nad ulico.
* js 14, 44
MOŽDA
Biserka Raj
repičin belin (Pieris napi)
MOŽDA
Ovo je noć kad ću u ime svih umrlih leptira zapaliti svijeću u prozoru jer ne znam gdje su im groblja... Možda su ta groblja ostala u svakome nama i negdje je unutra veliko polje umrlih i nikad uzletjelih želja s krilima leptira. Možda. A možda je u meni i neko tvoje groblje?
osatnik (Vanessa cardui)
LEPTIR
Cijelu je noć jedan veliki leptir bio na mom prozoru. Jedan leptir s tišinom duše mog oca, s druge strane stakla.
temni cekinček (Lycaena tityrus)
DEŽĐ
Celu je noć dežđ curl niz obloke, v jutru, sonce vužgalo kak leti. Kroz zmazan pogled cvetje proletno namiguje leptirima v letu.
RJAVI METULJ
Meta Rebec
navadni modrin (Polyommatus icarus)
RJAVI METULJ
Pomlad se budi, dajmo se še mi. Z vetrom zaplešimo, svojo veličino pokažimo.
S cveta na cvet hitimo in se veselimo. S krili zajadrajmo v nebo in se prepustimo.
Črno-beli in rumeni pa še modri smo lahko. Meni pa najljubši smo, seveda, – rjavi.
PREHOD
Sara Remžgarr. 1987
petelinček (Zerynthia polyxena)
PREHOD
Črna stran življenja se vije vzdolž vlažne gozdne potke, med obzorjema. Preleteti in obstati v vrtincu: prvi vzdihljaj, prvi urez v odtujenost in samost. Prebadam tihe meglice v zgodnjih peščenih urah in pričakujem odmev, odsev same sebe in sebe, boljše, srčnejše. Nov izhod, pomoč, ki se vselej zdi odtujljiva, brez pomena, neznatna bela sova. Prihajam domov, k istemu imenu, a nekomu, ki ostane. Hrani se z mojimi mavricami. Radosti mlečne reke in pritajenega ugodja se dvigajo nad razumskost časa, ki utripa nad mojih hrbtom in me nosi. Zopet postajam sama, svoja, ženska.
mali tratar (Boloria dia)
2:23
Neustavljiva hitrost me vodi dlje od časa, neizbežno je, tako samo in toplo. Objemite JO. Napolnite njene notranjosti s tistim, kar ste ji odvzeli. Poletiva, daj, odvzemiva življenju čudež minljivosti in odriniva na globoko. Naj se ustavi hipnost bivanja, med roso jutra naj požene svoje korenine, daljne, izbrane vselej zate in zanjo, plamen v dlaneh. Vonjam te v bolečinah, vidim tvoj odsev v modrem in v belem, odtrgan cvet sredi mlake krvavenja. In se vse povrne, ko te svet spozna, rdečelaso sviloprejko.
Cerura erminea
ODA TELESU
Besede si odpirajo usta, ne oglaša se njih zven, zvijem se v klobčič, ko čakam da mine in se zgodba spet začne. Takrat pogumno stopam v odmaknjene lege, kjer pustile so predhodnice svoje krvave srčne krike, v lasnem soku zadušene, v pepel pozabljenja, ki jim bo donel v žilah jutri, za vse dni. Kaj stori telo odeto v veličastnem plašču zmagoslavja, odeto v prebadajočo mesarijo, za vse, kar mu je bilo namenjeno, za vse dni, od nekdaj. Koža poči, poleti. Kalup se izgubi, kosti lovijo sapo, izborijo si nov svet v vseh smereh. Ostajaš ti, prebarvana, razrušena, zalepljena, ranjena in na pano postavljena.
METULJ
Bojan Schwentner
navadni lisar (Melanargia galathea)
METULJ
Trepetaje skozi topel zrak drsijo lahkih metuljev krila neslišen motor jih poganja padajo mehko, kakor svila na rože cvetoče, rastline visoke ko poletje k večeru že dan mi priganja.
Stopljen s samoto sedim v travi dan sanjav se že lepi s tišino grad Bolfenk stoji desno in tiho joka ostrino dneva mehčajo metulji z milino ne premika se zrak, niti list to poletje budi spet v meni otroka.
ПЕПЕРУТКА / LEPTIR
Violeta Sekovska
rdeči pisanček (Melitaea didyma)
ПЕПЕРУТКА
Околу душава пеперутка лета, опој рајски буди – лаванда – опој шири. Многу години легнале над очиве нажалени пресушиле извори, замреле говори. Пеперутке! Од рој се оддели, копнежот те води, воздухот е опиен ветрот сладосен. Пријателке,не свенувај, не летај кон залезот, патот ти го покрива. Нашите желби се алчни, нашиот лет е краток, само миг во љубов сме. Не губи се во маглата, пеперутке моја драга, не оставај ме тажна, со ноќта слеана.
LEPTIR
Oko moje duše Leptir leti Opojnost rajsku budi Šireći miris lavande Mnoge godine stoje Nad njegovim očima tužnim Presušili izvori Utihnule priče Leptiru! Iz jata izađi Želja te vodi Opojnim zrakom opijen Vjetar te sladi Prijateljice, ne veni Ne leti u zalazak Sunca Koji put ti skriva Naše želje su pohlepne Let nam je kratak Samo trenutak u ljubavi smo Ne izgubi se u magli Leptiru moj dragi Ne ostavljaj me tužnu Stopljenom sa noći sumornom
SIMBOL PREROJENOSTI
Nuša Stavanja
robidov livadar (Brenthis daphne)
SIMBOL PREROJENOSTI
Skozi okno megleno je gledal v nov dan, jutranja zarja kot tih samostan. Pogrešal je nekaj, česar dolgo ni slišal, pred blokom že dolgo ni ptice zaslišal.
Ni mogel verjeti, da tukaj bo umrl, med plini, NI ZRAKA!, se živ bi požrl.
Kaj dal bi za barve, rumeno, rdečo, > da rožo bi videl, zdravo, stoječo. A venele so te in ljudje so živina, okrog njih je sivina, sama sivina.
Brez upanja gledal, skrušen sedel, takrat je na okno metulj priletel.
V tistem trenutku se svet je polepšal. Zvok avtov, siren in ljudi se je stišal. Ko priletelo to bitje nedolžno je iz svile, takrat so se rože kar same sadile.
Kontrast med metuljem in sivo polico, le kakšen bi bil med njim in rdečo cvetlico? Po dolgih je letih spet videl svetlobo in sonce odgnalo je vso tegobo.
Počistil je travnik, kjer smeti so ležale, se ulegel na travo, čebele so vstale. Nad njim letel veličasten je čmrlj in pomislil je: »Vesel sem, da tukaj bom umrl.«
NA KRILIH METULJA
Majda Strnad
velerilec (Macroglossum stellatarum)
NA KRILIH METULJA
Telo iz sivih oblakov, rjava svilnata krila kot tiho drhtenje sape vetra. Vztrajno iskanje sončnih cvetov. Med toplimi barvami se opijanja. Lebdi nad rumenim cvetom. Z dolgo tipalko pije nektar. Prirasem se na njegovo telo in odletim z njim. Padam, se spuščam v krater lepote dišečih cvetov.
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
SANJAVI METULJ
V mavričnem svetu, rumenih, rdečih, vabljivih in dišečih cvetovih se ustavljaš. Šepetaš svoj ljubezenski spev. Poljubljaš cvetove in se izgubljaš v njihov napoj. Sanjaš in sanjaš kako lep je svet. Odenem se v rumeno barvo in te čakam, da prideš. Metulj, moj šepetalec skrivnosti.
okrasti skalnik (Lasiommata megera)
METULJ
Glej, metulj je vzletel iz rožnega cveta. Nov metulj sredi poleta, se dviga v nebo. Veter pomaga dvigniti telo. Rjavi, rumeni metulji, so kot leteči dragulji. Svetijo se v soncu, cvetovi so njihov dom. Povsod po Sloveniji so leteči metulji, ki iščejo pravi si dom. Lete, lete in lete s cvetov na cvetove, dišeče in polne medu. Iščejo vedno nov dom.
SPET DOMA
Branka Šprahr. 1998
robidov livadar (Brenthis daphne)
SPET DOMA
Moj dom, je moje srce, moj dom je tam, kjer sem jaz, kjer so vsi, kjer si ti, ki me objemaš, ko hudo mi je, ki vztrajaš, ko vztrajam jaz. Moj dom, je na tvojih krilih, krilih ljubezni, moči upanja, in srca večnega.
Zdaj si tu, zdaj si tam, a nikoli ne greš vstran. Vedno si tu, vedno si tam, a nikoli ne uideš vstran.
Si moj dom moje upanje, moja ljubezen do vztrajnosti.
Ko uležem se, in vidim tebe, ko mimo švigneš, in moje srce je spet doma.
KJE SPIJO METULJI
Vanja Tajnšekr. 1968
petelinček (Zerynthia polyxena)
KJE SPIJO METULJI
Ko se zvečeri in tema pade na zemljo, metulji odpravijo na temno se nebo.
Poiščejo oblake, ki nosijo otroške sanje in prav nalahno se spustijo nanje.
Dvakrat, trikrat še zaprhutajo s krili, preženejo poredne škrate, ki so morda se skrili, in ko ostanejo le lepe sanje, zapro oči in zaspijo vanje.
čvrstim dihom
S svojim drobnim čvrstim dihom
Kaja Teržan
primorski belin (Pieris mannii)
S svojim drobnim čvrstim dihom se oklepaš materinega vratu. Kakor letnice v deblu valoviš nevidne kroge ob ušesu gozda. Tipanje za sladkim sokom sanj ne loči te od Mene.
LEPTIRI ISPOD STRUKA
Jadranka Varga
osatnik (Vanessa cardui)
LEPTIRI ISPOD STRUKA
U svakoj riječi, pokrivaš me u razne oblike, kroz tragove svjetla i sjene spajaš se sa mnom i izlaziš kroz nevidljive izlaze, hranim te malim dozama, uzimaš me u velikim količinama, dobivaš me u navikama odlazaka, odlazim u navikama dolazaka.
Noć je topla, meka, podatna, teška, bolesna, nezaobilazna, proživljena, a kroz slučajnu riječ otvaraš zaboravljene pukotine otkud izlaze momenti što me gutaju.
Ulovila sam sve leptire ovog svijeta i sakrila ih ispod struka, ne čuje se nijedan.
Još malo i dan će ubiti ovu tešku noć, umnoženu bez tebe, jedinu bez mene, a mekano i nikad više treperit će još leptiri ispod struka… danima.
ŽEDNA DUŠA
Ana Žigić
bleščeči bisernik (Argynnis aglaja)
ŽEDNA DUŠA
Kao leptir šarenih krila, treptala je dugim trepavicama gledala u daljinu očima punim čežnje. Poželela je da poleti, htela na usne sočne da mu sleti i napije se žedna njega. »Dragoj ljubavi, s ljubavlju uz poljupce...« Na uho nežno da mu šapne: »Kad vidiš leptira šarenih krila da ti oko usana razigran leti ti me se dušo tada seti« ...
METULJČKI
Danica Vogrinec
rjasti vihravček (Ochlodes sylvanus)
METULJČKI
Čudoviti travnik ves s soncem obsijan, vabi v svoj objem krilata bitjeca. Oko se ustavi na pisanih krilih metulja, ki trepeta nad cvetlično blazinico trave in z vsem svojim ponosom ponuja lepoto narave.
Naenkrat v bližini močno zasije. Kaj je to? Ves žareč, ves ljubeč, ves s soncem obsijan, prifrfota na sosednji cvet – debeloglavček. V vsej svoji lepoti žari, žari in žari, in ti z njim žariš, žariš in srce razveseliš.
OZANIN DÜŞÜ / POET’S DREAM
Ruşen Eşref Yılmaz
OZANIN DÜŞÜ
Konduğu çiçek mi Zaman mı arka bahçede Yıldızlar gibi Düş kurduran Dalgın mevsimleri susmuş
Süzülür özgürlük Acı göğünde Uykusu biter çiçeğin Değdi mi kanatlarına Tül sessizliği
Bir sıcak öpücük Yerden göğe Gökkuşağı üstünde Masalını fısıldar Gün batana kadar
Gök mavisi sevinç Her gündoğumu Kar taneleri mi Yaz günü düşen Uzak şarkılar sonsuzluk
Ey kelebek Bağışlamak isterdim Sana ömrümü Anla diye Acının kırık dallarını
Ve duy diye Güzelliğin Yalnız sende kaldığını Başka bir bahara koşarken Kış uykusundan çıkıp
POET’S DREAM
is it flower or the time at the back garden where (butterfly) landed on like the stars bringing the dream
its pensive seasons are silent freedom floats in the sky of pain flower’s sleep ends when tulle silence
touches its wings a warm kiss from the ground to the sky rainbow above whispers its fairytale
until the sunset sky blue joy every sunrise are they snowflakes dropping in summer day
eternal far songs o butterfly ! I would like to grant my life so you could understand the broken branches of the pain
and so you could hear that the beauty remained only in you while flying to another spring waking up from the winter sleep
DARILNI OBRED METULJA
Klavdija KIA Zbičajnikr. 1972
petelinček (Zer ynthia polyxena)
DARILNI OBRED METULJA
pisan travnik sprejema v goste raznobarvne metulje ki sestavljajo najlepše mozaike naravnih vitražev
razpeta krila častijo sonce kot božji ugodniki priklanjajo se na vse strani neba v znak zahvale
bosopeti otroci lovijo te metulje kot lovilci sanj odvračajoče a hkrati posrkani v čarno seme praproti
vse je igra barv golobrada predstava prestolov ter neštetih luči polnih ljubezni in ljubosumja
rumenooki kupido (Cupido argiades)
MODRI METULJI
Najlepši so modri. Metulji. Lebdijo nad morjem. Okopani v očeh modrih ljudi.
navadni lešnikar (Maniola jurtina)
UPOČASNJEN RITEM
metulje sva dala spat na dišeče seno za občutek razkošja
pod lesenim kozolcem sva spravila spomine na vrv in pisane kljukice
poljube sva v vetru zaprla v lebdeče milne mehurčke
za nikoli prihajajoči čas brez nezadržne strasti kot da sanj več ne bi imela
TIŠA OD TIŠINE
Tea Žigman
TIŠA OD TIŠINE
Ispijena je i posljednja kap sa stranice skrivene istine a ja letim još jedan krug da vratim vrijeme da spasim nas mada kažu uzaludno je pokušavati izbrisati pokušaje i odbaciti obećanje jer nije svaka riječ tu da bi ju tek tako izgovori kada svaka potreba vodi u tvoje vrtove u tvoje želje da postanem lakša i od tišine lepeta kada zamahneš osmijehom
A volim tu radost u tvom glasu i jutra kad budim se zakopana ispod površine tog zelenila u bunilu u jecaju slobode da vratim vrijeme da sačuvam nas jer nije bilo koja tišina tiša od šuma lepeta tvojih dodira