Porcelanasta punča iz vitrine,
nihče ne vidi prave vsebine,
kaj skriva se za kalupom
lepe, mlade, nasmejane?
Srce krhko,
le še črepinje so ostale,
vsak si jo le ogleduje,
a nihče je noče zase
te pozabljene igrače.
PAJEK JE UMETNIK
Pajek je umetnik,
plete tanke srebrne niti,
začarane niti usode za nepazljive,
ko ujame se rosa tja
na vzorec iz srebra,
kristali vode v soncu se zablešče,
lepota pogube za nepazljive,
da ujame jih v strune,
ki igrajo na note strahu in groze,
smrti uboge žrtve zrejo v 8 oči,
boje se usode,
trepečejo v zadnjih trenutkih,
poljub pajka
- poljub je pravzaprav rešitev te groze,
po njem se hitro telo umiri,
pajek se igra to igro življenja v svojih mrežah,
ga vzame,
ta umetnik teme in brezupa,
vzame,
a hkrati udihne novo življenje,
življenje po smrti.
Kdo tke nam niti usode?
Kam ujame se človek?
Kaj so nevidne pasti?
Mar smo mi pajki?
